Svetovni dan duševnega zdravja, ki ga obeležujemo 10. oktobra, se letos osredotoča na ozaveščanje o duševnem zdravju in poudarja pomen sodelovanja in povezovanja vseh v prizadevanjih za preprečevanje, prepoznavanje, zdravljenje in okrevanje ob pojavu duševnih težav in motenj ter krepitev dobrega duševnega zdravja vseh prebivalcev.
Letos je v središču preprečevanje samomora kot pomembnega javnozdravstvenega izziva po vsem svetu. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) se zavedamo, da je dobro duševno zdravje temelj zdravja, posledično pa tudi socialne in gospodarske stabilnosti, družbene blaginje in kakovosti življenja vseh ljudi, zato izvajamo številne aktivnosti in preventivne programe na področju duševnega zdravja in preprečevanja samomora.
Pomembna je vsakodnevna skrb za duševno zdravje
Kar polovica vseh duševnih motenj, ki se pojavijo kadarkoli v življenju, se začne že do 14. leta starosti, a jih žal v začetku pogosto spregledamo. Zato je skrb za duševno zdravje pomembna ves čas in tekom celotnega življenja, še posebej pri otrocih in mladostnikih.
V zadnjih letih se vse bolj poudarja krepitev duševnega zdravja, kar razumemo kot pozitiven in realen odnos do sebe in drugih, samospoštovanje, dobre medosebne odnose, sposobnost uspešnega soočanja z vsakodnevnimi težavami in doprinos posameznika k skupnemu dobremu. Poleg naštetih varovalnih dejavnikov je v ospredju tudi krepitev psihične odpornosti, sposobnosti posameznika, da se uspešno sooča s stresom in obvladuje težave, še posebno takrat, ko ne moremo zajeziti vseh dejavnikov tveganja. S krepitvijo duševnega zdravja preprečujemo pojav številnih duševnih težav in motenj, prav tako pa preprečujemo enega pomembnejših javnozdravstvenih problemov – samomor. Čeprav se je stopnja umrljivosti zaradi samomora v zadnjih desetletjih v Sloveniji znižala za več kot 30 %, se po številu samomorov na 100.000 prebivalcev še vedno uvrščamo nad evropsko povprečje.
Za dobro duševno zdravje je potrebno okolje, ki to omogoča
Za krepitev duševnega zdravja je potrebno podporno in vključujoče okolje, ki je neobremenjeno s stigmo, ki obdaja duševne težave in motnje.
»Stigma, zlasti glede duševnih motenj in samomora, pomeni, da mnogi ljudje, ki razmišljajo o tem, da bi si vzeli življenje ali so mogoče že poskušali storiti samomor, ne poiščejo pomoči, ki jo potrebujejo. Preprečevanje samomora pogosto ni bilo ustrezno obravnavano zaradi premajhne ozaveščenosti o samomoru kot velikem javnozdravstvenem problemu in zaradi tabuja v mnogih družbah, da bi o njem odprto razpravljali,« je povedala predstavnica in vodja urada Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) v Sloveniji dr. Aiga Rurane in dodala: »Ozaveščanje skupnosti in odpravljanje tabujev je pomembno, saj s tem ustvarjamo okolje, ki spodbuja sodelovanje in soodločanje v skupnosti, spoprijemanje s stresorji, reševanje problemov in omogoča dvig pismenosti o duševnem zdravju.«
Z vzpostavitvijo centrov za duševno zdravje izboljšanje dostopnosti do različnih virov pomoči
V Sloveniji se na področju duševnega zdravja soočamo z velikimi potrebami po dopolnitvi mrež zdravstvenih in socialnih služb, pomanjkanjem kadra na področju duševnega zdravja ter neenakomerno dostopnostjo do različnih virov pomoči za prebivalce nekaterih regij. Na zaznane potrebe med drugim odgovarjamo tudi z vzpostavljanjem Centrov za duševno zdravje otrok in mladostnikov (CDZOM) ter Centrov za duševno zdravje odraslih (CDZO) na primarni zdravstveni ravni. Do konca leta bo v okviru zdravstvenih domov vzpostavljenih predvidoma 10 CDZOM in 10 CDZO, v katerih delujejo multidisciplinarni timi strokovnjakov.
Podpora in psihoedukacija na voljo tudi v vseh zdravstvenih domovih po Sloveniji
V pričakovanju vzpostavitve Centrov za duševno zdravje je potrebno opozoriti tudi na podporo posameznikom s težavami v duševnem zdravju, ki je dostopna že zdaj v vseh zdravstvenih domovih po Sloveniji. Gre za psihoedukativne delavnice Spoprijemanje s stresom, Podpora pri spoprijemanju z depresijo in Podpora pri spoprijemanju s tesnobo. Delavnice so krite s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in so namenjene posameznikom, ki se spoprijemajo z obremenjujočimi simptomi stresa, depresije in anksioznih motenj.
Več o krepitvi duševnega zdravja si lahko preberete na naslednjih povezavah:
Brezplačne podporne delavnice v zdravstvenih domovih po Sloveniji
Krepitev duševnega zdravja za preprečevanje samomora
