Že ko načrtujeta otroka, recita alkoholu ne oba, bodoči oče in bodoča mama

Dan fetalnega alkoholnega sindroma (FAS) vsako leto obeležujemo 9. septembra ob 9:09 (9 minut čez 9. uro 9. dne v 9. mesecu v letu), kar simbolizira devet mesecev nosečnosti, ko alkohol ogroža razvoj in rast še nerojenega otroka.

Ključno sporočilo NIJZ ob letošnjem dnevu FAS je: na zdravje otroka ne vpliva samo materino pitje alkohola pred otrokovim rojstvom, temveč tudi očetovo.

Pitje alkohola med nosečnostjo je znan dejavnik tveganja za motnje v razvoju otroka, pred in po njegovem rojstvu. Pitje alkohola med nosečnostjo lahko privede do številnih negativnih posledic, kot so npr. spontani splav, odmrtje ploda, prezgodnji porod ali rojstvo otroka s spektrom fetalnih alkoholnih motenj (FASD). Odgovornost glede pitja alkohola pred zanositvijo in med nosečnostjo se na splošno pripisuje bodočim materam. Toda v novejših raziskavah opozarjajo, da na zdravje potomcev in celo naslednjih generacij potomcev vplivajo tudi očetove pivske navade. Zato je najvarneje, da se bodoča starša izogibata pitju alkohola že v času načrtovanja nosečnosti.

Kaj je FASD?

FASD – spekter fetalnih alkoholnih motenj je skupno ime za različne prirojene telesne, duševne, vedenjske motnje in/ali učne težave, povezane z izpostavljenostjo otroka alkoholu pred rojstvom. Alkohol škodljivo vpliva na razvoj in rast zarodka/ploda in lahko povzroči nepopravljive, trajne (doživljenjske) poškodbe pri še nerojenem otroku. Od mnogih drugih razvojnih motenj se FASD loči po tem, da ga lahko zanesljivo, 100 %, preprečimo, saj se pitju alkohola lahko izognemo. FAS je najtežja in najbolj vidno prepoznavna oblika FASD, ki ga označujejo tri glavne značilnosti: zastoj rasti (pred in po rojstvu), značilne poteze obraza ter prizadetost osrednjega živčevja.

 V nosečnosti nobena alkoholna pijača in nobena količina alkohola ni varna

V mednarodnih smernicah bodočim materam svetujejo, naj ne pijejo alkohola že v času, ko načrtujejo otroka in skozi celotno nosečnost, pa tudi v času dojenja. »Alkohol škodljivo vpliva na razvoj otroka že od samega začetka. V nosečnosti zato ni varnega obdobja za pitje alkohola, ni varne alkoholne pijače in ni varne količine alkohola. Mnogi sicer menijo, da je v času nosečnosti dobro spiti kozarec rdečega vina, a to ne drži. Ravno nasprotno, alkohol je tudi toksičen, rakotvoren in dolgoročno povzroča slabokrvnost.« je povedala mag. Marjetka Hovnik Keršmanc z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Tudi očetovo pitje alkohola vpliva na otrokovo zdravje

Očetovo pitje alkohola ima večplasten vpliv in sicer:  na partneričino pitje alkohola med nosečnostjo; na njeno in njegovo zdravje; na izide nosečnosti in na zdravje otroka, ter tudi na življenje otroka po rojstvu.

V raziskavah ugotavljajo, da na odločitev ženske glede pitja alkohola v nosečnosti pogosto vpliva okolica, še zlasti njen partner. Verjetnost, da bo nosečnica pila alkohol, je večja, če pije tudi njen partner, pri čemer je pitje bolj razširjeno med tistimi nosečnicami, katerih partnerji pijejo alkohol pogosto ali v večjih količinah. Ženske, katerih partnerji ne pijejo alkohola, pogosteje abstinirajo skozi celo nosečnost.

Za zdravje še nerojenega otroka in tudi naslednjih generacij potomcev je pomemben zdrav življenjski slog tako bodoče mame kot očeta že pred zanositvijo, kar vključuje tudi odnos do alkohola. Dosedanja spoznanja glede očetovega pitja alkohola pred zanositvijo kažejo, da alkohol vpliva na moški reproduktivni sistem ter povzroča spremembe semenčic (npr. manjše število semenčic, nepravilna oblika, slabša sposobnost prodiranja v žensko jajčece) in vpliva na plodnost, izide nosečnosti (spontani splavi, mrtvorojenost, razvoj zarodka) ter zdravje otroka. Študija, v kateri so primerjali skupino žensk, katerih partnerji so pili alkoholne pijače, s skupino žensk, katerih partnerji pred zanositvijo niso pili alkoholnih pijač, je pokazala, da so bile ženske, katerih partnerji so na teden popili 10 ali več alkoholnih pijač, 2 do 5-krat bolj ogrožene za spontani splav v primerjavi s kontrolno skupino. Pitje alkohola pri bodočem očetu pred zanositvijo lahko zaradi genetskih sprememb poveča ranljivost zarodka na škodljive vplive materinega pitja alkohola med nosečnostjo, lahko pa povzroči tudi epigenetske spremembe, ki vplivajo na izražanje genov, pomembnih za razvoj ploda (vklapljanje oz. izklapljanje genov v molekuli DNK) in jih otrok podeduje od očeta. Vse to lahko vodi do razvojnih motenj, podobnih FASD.

Očetovo (in materino) škodljivo pitje alkohola pa vpliva tudi na kakovost življenje otroka po rojstvu. Raziskovalci so ugotovili, da se očetje in matere, ki škodljivo pijejo alkohol, manj pogovarjajo s svojimi otroki, z njimi manj sodelujejo v skupnih aktivnostih ter izražajo več negativnih čustev.

Na odnos družbe do pitja alkohola v času nosečnosti vplivamo vsi

Odločitev glede pitja alkohola pred zanositvijo in med nosečnostjo ni izključna odgovornost ženske. Da se bo rodil zdrav otrok, se je o tej temi treba pogovarjati tudi z moškimi. »Pomembno je, da partnerji spodbujajo in podpirajo partnerko in se ji pridružijo pri skupni odločitvi, da ne pijeta alkohola že takrat, ko načrtujeta nosečnost in nato skozi celo nosečnost (ter tudi, ko doji otroka), v nasprotnem primeru lahko škodijo zdravju in dobrobiti svojega še nerojenega otroka. Pomembno je, da odločitev bodočih staršev, da v času nosečnosti ne bosta pila alkohola, podprejo in spoštujejo tudi njihovi bližnji« je povedala dr. Maja Roškar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Za zmanjševanje alkoholu izpostavljenih nosečnosti in FASD je pomembno osveščanje in sodelovanje celotne skupnosti.

 Več o odgovornem odnosu do pitja alkohola in virih pomoči najdete na:

Povezave na gradiva:

Avtorici: mag. Marjetka Hovnik Keršmanc, dr. Maja Roškar