Ko se otrok rodi, je njegova obramba pred boleznimi še zelo šibka, saj njegov imunski sistem ni zrel. Nekaj obrambnih snovi je dobil od mame v času nosečnosti – te se v nekaj mesecih izgubijo – nekaj jih dobiva preko materinega mleka, a žal ne v zadostni meri, da bi ga lahko zaščitile pred vsem, kar mu preti. Da bi se otrokov imunski sistem lahko kar najbolje razvijal, se mora najprej srečevati z nenevarnimi klicami iz domačega okolja, ki mu ne bodo povzročile bolezni, preprečevati pa moramo resnejše okužbe. Z raziskavami so ugotovili, da otroci, ki že v prvem letu prebolevajo okužbe z respiratornim sincicijskim virusom (RSV), adenovirusom in še nekaterimi drugimi prehladnimi virusi, kasneje pogosteje zbolijo za astmo.
Vsebina
Bronhiolitis
Bronhiolitis je ena najpogostejših in najnevarnejših bolezni, ki ogrožajo dojenčka v prvih mesecih življenja. Povzroča ga respiratorni sincicijski virus (RSV), ki v zimskih mesecih zelo pogosto sproža prehladna obolenja otrok, včasih tudi odraslih.
Po okužbi se najprej pojavi nahod in kašljanje in pri večjih otrocih se na tej stopnji bolezen večinoma zaključi. Pri majhnih dojenčkih pa lahko virus napreduje do najmanjših dihalnih poti, ki se zamašijo z gosto sluzjo. Dojenček kašlja, hrope, pospešeno diha. Včasih zaradi oteženega dihanja težko pije, zato lahko pride do pomanjkanja tekočine. V težjih primerih lahko celo pomodri. Če težko diha ali če ne pije dovolj, je potreben sprejem v bolnišnico, kjer mu dodajajo kisik v vdihanem zraku in kjer dobi tekočine v obliki infuzije. Včasih tudi to ne zadostuje in je potreben sprejem na intenzivno terapijo in umetno predihavanje pljuč z aparati. Čeprav se to zgodi zelo redko, je to tudi za starše izredno mučna izkušnja in vsi zagotavljajo, da bi naredili prav vse, da bi jo preprečili, če bi le vedeli, da ima bolezen lahko tako težak potek.
Kako lahko preprečimo okužbo z RSV?
Ker ne moremo vnaprej vedeti, kakšen bo potek bronhiolitisa pri dojenčku, je bolje, da dojenčka v prvih mesecih starosti ne izpostavljamo virusnim infekcijam. Virus se širi s kašljanjem, kihanjem in neposrednim stikom, na primer z rokami. Najpogosteje jih v domače okolje prinesejo starejši otroci, ki obiskujejo vrtec, zato je bolje, da sorojenci, posebno mlajši od treh let ali če vrtec obiskujejo prvo leto in so pogosto bolni, v času porodniškega dopusta, morda vsaj prvih nekaj mesecev, ne obiskujejo vrtca. Ukrepi, ki veljajo za preprečevanje bronhiolitisa, veljajo tudi za preprečevanje številnih drugih okužb, tudi črevesnih.
Ukrepi za preprečevanje okužb pri dojenčku
Sorojenci, ki obiskujejo vrtec ali šolo, naj si po prihodu domov umijejo roke in se preoblečejo. Naučimo jih, da ob prehladih kašljajo ali kihajo v robček ali v rokav. Kadar so prehlajeni, naj ne ljubkujejo dojenčka in naj mu ne dajejo igrač. Tudi vsi drugi, ki prihajajo na obisk in se dotikajo dojenčka, naj si prej umijejo roke. Prehlajeni otroci in odrasli naj ne obiskujejo družin, kjer imajo dojenčka (po potrebi na to opozorimo sorodnike in prijatelje). Z dojenčkom ne zahajamo v prostore, kjer se zadržuje veliko ljudi (velike trgovine, vrtci, dvorane), posebno ne pozimi in spomladi, ko so okužbe s prehladnimi virusi, pa tudi z rotavirusi pogostejše. Dojenček naj nikoli ne bo v zakajenih prostorih.
Zakaj ob prihodu novorojenčka ne vpišemo starejšega otroka, ki je mlajši od treh let, prvič v vrtec
Številni starši mislijo, da ne bodo mogli hkrati ustrezno poskrbeti za novorojenčka in starejšega otroka. Dvoletni otrok, ki gre prvič v vrtec, bo to, da je lahko novi družinski član doma ob mamici, medtem ko mora on od doma, morda doživljal kot stres. Stres oslabi delovanje imunskega sistema, zato bo verjetno pogosteje zboleval in bolan ostajal doma ter mogoče celo okužil dojenčka. Zagotovo je doma lažje poskrbeti za dva zdrava kot pa za dva bolna otroka. Pa tudi ko bo starejši otrok dopoldne v vrtcu, bo v popoldanskih urah doma verjetno mnogo bolj zahteven, saj bo hotel nadoknaditi pozornost staršev, ki je ni bil deležen v času, ko je bil v varstvu.
Nekateri starši zagovarjajo stališče, da ima novorojenček enako pravico do starševske popolne pozornosti in časa, kot ga je imel prvorojenec. Ima pa tudi enako pravico do zdravja v prvem letu kot prvorojenec. Ne moremo vsakemu otroku zagotoviti popolnoma enakih pogojev odraščanja. Mlajši otrok bo imel celo boljše pogoje za vključevanje v družbo, saj se bo zelo veliko naučil od starejšega sorojenca.
Ob prvem rednem pregledu pri pediatru prosite za sledeče informacije:
- o delovnem času redne pediatrične ambulante,
- o organizaciji dela za bolne otroke med rednim delovnim časom in v času dežurstev,
- kje poiskati nujno medicinsko pomoč,
- telefonske številke za naročanje, posvete, nujno medicinsko pomoč.
Avtorica: Lucija Gobov, dr. med., spec. pediatrije
Prispevek pripravljen: 7. septembra 2019
