Med 1. in 7. avgustom obeležujemo svetovni teden dojenja, kar je del aktivnosti Svetovne zveze za dojenje (WABA), ki se jim pridružujemo tudi v Sloveniji. Svetovna zveza za dojenje vsako leto predlaga osnovno sporočilo tedna dojenja, s katerim usmeri pozornost javnosti na različne vidike dojenja. Z vodilom letošnjega tedna dojenja »Opolnomočimo starše, omogočimo dojenje« želimo opozoriti, kako pomembno je dobro informiranje bodočih staršev in staršev dojenčkov o laktaciji in dojenju, obenem pa zagotoviti kar najboljšo podporo in pomoč, da dojenje dobro (s)teče.

V prejšnjem stoletju je dojenje upadalo, vzrok pa sta med drugim bila izdelava prilagojenega mleka za hranjenje dojenčkov in velika vlaganja v njegovo trženje, nato pa se je trend dojenja med leti 1990 in 2000 obrnil v pozitivno smer. V Perinatalnem informacijskem sistemu Republike Slovenije zbiramo podatke o dojenju ob odpustu iz porodnišnice, rednih podatkov o dojenju kasneje pa zaenkrat še nimamo, saj se ob sistematskih preventivnih pregledih dojenje beleži le v dojenčkov zdravstveni karton. Na podlagi do sedaj izvedenih raziskav v Sloveniji (npr. HRAST) ugotavljamo, da velika večina mater v Sloveniji svoje dojenčke doji, a nekateri vidiki dojenja še niso skladni s priporočili Svetovne zdravstvene organizacije. V Sloveniji je namreč obdobje izključnega dojenja dokaj kratko, kar je povezano na primer z dvomom matere v kakovost in količino lastnega mleka in s skrbjo, ali njen otrok dobi dovolj hrane. Ženske povedo, da so jim po porodu pri dojenju v največji meri v pomoč že izkušene matere, na primer prijateljice, druge otročnice v sobi po porodu, njihove matere, pa tudi priročniki ter revije z nasveti. Matere pravijo tudi, da pozneje največ koristnih nasvetov o dohranjevanju izvedo od prijateljic, iz priročnikov, revij in medmrežja (HRAST, 2016).

Kadar se matere srečajo z dvomi in težavami, bi potrebovale več učinkovite in pravočasne pomoči, konkretno podporo pri pridobivanju spretnosti dojenja in preverjene, točne in ustrezne informacije ter nasvete, kaj storiti v njihovem primeru. Da bi doječe matere dobile, kar potrebujejo, bi kazalo okrepiti svetovalne storitve strokovnjakinj in strokovnjakov za dojenje v zdravstvenem sistemu in zunaj njega ter okrepitev znanja o laktaciji in dojenju vseh zdravstvenih strokovnjakov, ki sodelujejo z družinami z dojenčkom. Smiselno je tudi razgrajevati predsodke in napačna prepričanja o dojenju, zaradi katerih nekatere matere začnejo dvomiti vase, še posebej, če jih njihovi bližnji prepričujejo na primer o domnevni »vodenosti« njihovega mleka ali o tem, da bo dojenje leto dni starega otroka škodovalo njegovemu razvoju. Nič od tega ni res: sestava materinega mleka se odlično prilagaja otrokovim vsakokratnim razvojnim potrebam in njegovi rasti, poleg tega pa dojenje v obdobju okoli prvega rojstnega dneva dobro dopolnjuje drugo pestro hrano, ki naj jo otrok pri tej starosti že uživa.

Kaj kažejo najnovejši podatki o dojenju v Sloveniji?

Nedavno zaključena raziskava, »SI.Menu 2017/18«, ki je potekala v okviru evropskega programa EU Menu, posebno pozornost namenja prehrani dojenčkov in malčkov od prvih začetkov do uvajanja hrane in prehoda na družinsko prehrano. V raziskavo je bilo povabljenih 1006 naključno izbranih otrok s stalnim prebivališčem v Sloveniji v starosti od treh do dvanajstih mesecev (dojenčki) in v starosti od enega do dveh let (malčki). V raziskavi je sodelovalo 661 otrok in njihovih staršev. Z vprašalnikom smo pridobili podrobne podatke o prvih začetkih hranjenja vključenih otrok. Preliminarni podatki kažejo, da se hranjenje devetih od desetih dojenčkov v prvih dneh življenja prične z dojenjem; nakazuje se, da bolj pogosto z dojenjem pričnejo matere z višjo izobrazbo v primerjavi z materami z nižjo izobrazbo. S starostjo dojenčka dojenje upada. V šestem mesecu otrokove starosti so matere dojile dobro polovico dojenčkov (56 %), medtem ko v dvanajstem mesecu otrokove starostu matere dojijo le še dobro tretjino (32,9 %) dojenčkov ali pa ti zaradi materine odsotnosti dobijo obrok predhodno izbrizganega mleka vsaj enkrat v dnevu.

Pomen in prednosti dojenja

Dojenje je naraven in učinkovit način hranjenja dojenčka. Ko mati in otrok osvojita potrebne spretnosti, je zelo preprosto in priročno. Priporočila Svetovne zdravstvene organizacije in mnogih drugih združenj ter slovenske nacionalne smernice priporočajo izključno dojenje do zaključka šestega meseca. Izključno dojenje pomeni hranjenje dojenčka samo z materinim mlekom ob morebitnem dodajanju vitaminov, mineralov ali zdravil, ki jih predpiše zdravnik. Zaradi otrokovega hitrega razvoja in povečevanja telesne teže naj starši po dopolnjenem šestem mesecu starosti pri otroku začno postopoma uvajati mešano prehrano. Matere naj dojijo do drugega leta otrokove starosti ali po želji doječega para še dlje. Dojenje ima številne prednosti za otroka in mater, pa tudi za družbo in okolje. Znanstveno je potrjeno, da dojenje krepi otrokovo zdravje, njegove koristi so dolgoročne in so povezane tudi z dobrim zdravjem odraslega. Ob dojenju otrok doživlja veliko ugodja, na materinih prsih se čuti varnega in sprejetega, v njenem naročju je v telesnem in očesnem stiku z njo, občuti njeno toplino in nežnost, kar je pomembno za njegov duševni razvoj. Znanstveniki potrjujejo ugodne vplive dojenja na doječo mater v obdobju dojenja in tudi veliko kasneje.

Z dojenjem je dobro pričeti takoj po rojstvu, novorojenček ali novorojenka naj bo v materinem naročju tako, da se bosta dotikala z golo kožo. Otrok se bo verjetno spontano pristavil in začel sesati. To se navadno zgodi v uri do uri in pol po porodu. Nekatere mame in otroci pri prvih podojih potrebujejo nekaj pomoči ali spodbude.

Svetujemo, da matere dojijo tudi po šestem mesecu dojenčkove starosti, kajti materino mleko je visoko kakovostna hrana. Otroci,  ki jih matere po šestem mesecu ob dopolnilni prehrani tudi dojijo, imajo hrano vedno na voljo; materino mleko vsebuje zaščitne snovi, ki ga varujejo pred okužbami in pomaga bolnemu otroku k hitrejšemu okrevanju; z dojenjem se nadaljuje poseben odnos med materjo in otrokom.

 

Praktični nasveti za matere

  • Z dojenjem začnite čim prej po porodu, dojenčka pogosto pristavljajte k prsim, kar pomaga pri vzpostavitvi dojenja.
  • Število obrokov prilagodite dojenčkovim potrebam, ki se lahko od dojenčka do dojenčka precej razlikujejo.
  • Otroka vzemite k prsim vsakič, ko pokaže zgodnje znake lakote. Ne omejujte trajanja posameznega podoja.
  • Kot doječa mama potrebujete ustrezne informacije, podporo in v nekaterih primerih pomoč pri vzpostavljanju in ohranjanju laktacije in dojenja. Če se pri dojenju srečate s težavami, poiščite pomoč zdravstvenih strokovnjakov, kot so patronažne medicinske sestre, pediatri, babice, medicinske sestre v pediatriji. Poiščete lahko tudi pomoč posebej izobraženih svetovalk za dojenje. V Sloveniji delujeta dve organizaciji za pomoč doječim materam: Društvo svetovalcev za laktacijo in dojenje Slovenija in La Leche League – Slovenija, Društvo za podporo in pomoč doječim materam.
  • Več sodobnih informacij o laktaciji in dojenju najdete na spletni strani ZDAJ.net.
  • Če se dojenje ne vzpostavi kljub upoštevanju nasvetov in praktični pomoči ali če iz različnih razlogov ne morete, ne smete ali ne želite dojiti, ali če otrok ne sme biti dojen, vam bodo v porodnišnici ali pediatrični ambulanti svetovali glede hranjenja dojenčka z mlečnim pripravkom.

Ko dojenje steče, je v veliko zadovoljstvo otroka in matere. Gre za predano delo matere in ženske v Sloveniji si za dobre prakse dojenja zaslužijo veliko priznanje. S prizadevanji za kakovostno strokovno in laično podporo in pomoč materam pri dojenju izražamo spoštovanje do otrok in žensk. Z naklonjenostjo in obzirnostjo mimoidočih bodo ženske sproščeno dojile svoje otroke tudi zunaj doma, v parku ali v kavarni, na uradu ali na avtobusu – ko je otrok lačen, potrebuje materino naročje in dojke – in to takoj.

Viri:

  • Bratanič, B., Fidler Mis, N., Hlastan-Ribič, C., Poličnik, R., Širca Čampa, A., Kosem, R., & Fajdiga Turk, V. (2010). Smernice zdravega prehranjevanja za dojenčke. Ljubljana, Slovenija: Ministrstvo za zdravje.
  • ESPGHAN (2017). Complementary Feeding: A Position Paper by the European Society for Paediatric Gastroenterology, Hepatology, and Nutrition (ESPGHAN) Committee on Nutrition. Journal of Pediatric Gastroenterology and Nutrition: January 2017 – Volume 64 – Issue 1 – p 119–132. doi: 10.1097/MPG.0000000000001454. Prevzeto 17. julij 2019 iz tukaj.
  • Nacionalni inštitut za javno zdravje. (2016). Raziskava HRAST 2009 – 2014. Ljubljana, Slovenija: izpis iz baze podatkov.
  • Nacionalni inštitut za javno zdravje. (2019). Perinatalni informacijski sistem RS 2002 – 2017. Ljubljana, Slovenija: izpis iz baze podatkov.
  • Nacionalni inštitut za javno zdravje. (2019). Raziskava SI.Menu 2014 – 2019. Ljubljana, Slovenija: izpis iz baze podatkov.
  • World Health Organization. Breastfeeding. Prevzeto julij 2019 iz tukaj.
  • World Health Organization (2019). Exclusive breastfeeding for optimal growth, development and health of infants. Prevzeto 18. julij 2019 iz tukaj.

Avtorici: dr. Zalka Drglin, Vida Fajdiga Turk