Prehrana zdravega dojenčka

Osnovna priporočila za prehrano dojenčka

• Prvih šest mesecev je dojenček izključno dojen ali hranjen z izbrizganim materinim mlekom. V primeru, da iz kakršnega koli razloga izključno dojenje ali hranjenje dojenčka z izbrizganim materinim mlekom ni mogoče, bodisi zaradi mame, bodisi zaradi dojenčka, se dojenčka hrani z ustrezno mlečno formulo*.
  *Namesto izraza mlečna formula (po zakonodaji) lahko naletimo tudi na izraza prilagojeno mleko ali mlečni nadomestek.
• V šestem mesecu dojenčkove starosti pričnemo z uvajanjem dopolnilne hrane. Glede na potrebe dojenčka lahko v dogovoru s pediatrom pričnemo z uvajanjem tudi prej, vendar ne pred 17. tednom starosti. Prav tako velja opozorilo, da ne odlašamo z uvajanjem, hrana se naj ne uvaja po 26. tednu starosti dojenčka, da ne zamudimo razvoja žvekalnega refleksa in da zagotovimo zadosten prehranski vnos železa.
• Z dojenjem nadaljujemo tudi po dopolnjenem šestem mesecu dojenčkove starosti vse do drugega leta ali dlje oziroma dokler ustreza materi in otroku.
• Do drugega leta otrokove starosti sledi postopen prehod na prilagojeno družinsko prehrano. Pri pripravi jedi iz družinskega jedilnika pazimo, da jed ni preveč slana, izbiramo sveža sezonska in lokalna živila, izogibamo se industrijsko pripravljenim in procesiranim izdelkom.

Prehrana zdravega dojenčka od 0 do 6 mesecev starosti

Za dojenčka do dopolnjenega 6. meseca starosti se priporoča izključno dojenje. Izraz izključno dojenje pomeni, da je otrok samo dojen, oziroma da je hranjen le z materinim mlekom, tudi izbrizganim (navodila za pravilno izbrizganje materinega mleka najdete na Prvi koraki). Ob tem dojenček ne uživa nobene druge tekočine ali hrane. Prejema lahko vitamine (npr. vitamin D), minerale in zdravila, ki jih predpiše zdravnik.

V nekaterih primerih dojenček poleg dojenja po nasvetu pediatra (npr. hipogalaktija matere) potrebuje dodatek mlečne formule. Materino mleko zaužije dojenček z dojenjem, obrok pa se dopolni z ustrezno pripravljeno mlečno formulo (pri pripravi mlečne formule upoštevajte navodila proizvajalca, ki so navedena na embalaži). Takšen način hranjenja imenujemo dvovrstno hranjenje.

Če dojenček iz kakršnega koli vzroka ne more biti dojen ali hranjen z izbrizganim materinim mlekom, dojenčka po posvetu s pediatrom hranimo z ustrezno mlečno formulo. Namesto izraza mlečna formula boste naleteli tudi na izraze mlečni pripravek, prilagojeno mleko ali nadomestek materinega mleka. Vsekakor svetujemo, da se v primeru težav z dojenjem (»premalo mleka«, hipogalaktija matere, neuspevanje dojenčka oziroma nezadostno pridobivanje na telesni masi …) ali izbrizgavanjem mleka mati obrne na patronažno medicinsko sestro, pediatra ali najbližjo svetovalko za dojenje. Seznam svetovalk za dojenje najdete na spletni strani: www.dojenje.org.

Mlečne formule dojenčku pripravimo vsakokrat sveže, po navodilu proizvajalca. Mlečne formule v prahu niso sterilne in jih moramo po odprtju porabiti v treh tednih. Vnaprej pripravljena in neprimerno hranjena mlečna formula zato lahko predstavlja potencialno nevarnost za bakterijsko okužbo in posledično pojav sepse ali nekrozantnega enterokolitisa.

Kravje mleko v prvih 6 mesecih NI primeren nadomestek dojenju oziroma mlečnim formulam, saj nima ustrezne sestave.

Kdaj pri dojenem dojenčku nadomeščamo tekočine? 

Zdrav dojen novorojenček NE potrebuje vode ali druge tekočine. Šele ob uvajanju dopolnilne prehrane dojenčku pričnemo redno nuditi dodaten vnos tekočine, najbolje vode ali nesladkanega čaja. Odločno odsvetujemo ponujanje sladkih pijač in sladkih čajev, instant čajnih pripravkov ter sokov dojenčku.

Potrebe dojenčkov po tekočini po dopolnjenem 6. mesecu do telesne mase 10 kg so 100ml/ kg telesne mase dnevno, kamor do prvega leta prištevamo tudi materino mleko ali mlečno formulo.

Uvajanje dopolnilne prehrane

• V šestem mesecu dojenčkove starosti pričnemo z dopolnilnim hranjenjem, ob tem nadaljujemo z dojenjem ali hranjenjem dojenčka z izbrizganim materinim mlekom oziroma mlečno formulo.
• Glede na potrebe dojenčka lahko pričnemo z uvajanjem tudi prej, vendar ne pred 17. tednom dojenčkove starosti. O zgodnejšem uvajanju dopolnilne prehrane naj se starši posvetujejo s pediatrom. Prav tako ne odlašamo predolgo z uvajanjem dopolnilne prehrane, ne uvajamo je kasneje kot po 26. tednu. Po tem obdobju namreč 90 % fizioloških potreb po železu krijemo z dopolnilno prehrano.
• Z dopolnilno hrano pričnemo, ko je otrok na to pripravljen in kaže znake zanimanja za hrano (opazuje druge med jedjo, sega po hrani, nosi igrače v usta, daje roke v usta, potiska jeziček iz ust).
• Z dopolnilnim hranjenjem pričnemo postopoma, z eno do dvema čajnima žličkama in povečujemo količino glede na dojenčkovo zanimanje za hrano in njegov apetit. V tem obdobju dojenje ali hranjenje z mlečno formulo ohranimo v enaki količini kot pred uvajanjem.
• Družinska obremenitev s prehransko alergijo in posledično izogibanje prehranskim alergenom (jajcem, mleku, pšenici, jagodam, oreščkom) pri uvajanju dopolnilne prehrane pri dojenčku ni jasno dokazano in se ne priporoča. Nasprotno, zgodnje uvajanje alergenov je celo varnejše in zato zaželeno.
• Pred dopolnjenim prvim letom starosti NE UVAJAMO naslednjih živil: soli, medu, sladkorja (namiznega, rjavega, kokosovega sladkorja, fruktoze, glukoze, glukozno fruktoznih sirupov, javorjevega in agavinega sirupa), kravjega mleka kot samostojnega obroka, morskih sadežev, gob ter surovih in toplotno neobdelanih živil živalskega izvora (surovo mleko, surovo meso, surova jajca).
• Do drugega leta otrokove starosti sledi postopen prehod na prilagojeno družinsko prehrano. Pri pripravi jedi iz družinskega jedilnika pazimo na vsebnost soli, izbiramo sveža lokalna živila, izogibamo se industrijsko pripravljenim izdelkom.

Novo vrsto hrane in s tem nov okus ponudimo dojenčku:

• ko je dobro razpoložen, naspan in ne preveč lačen;
• v majhnih količinah (1–2 čajni žlički) kot miksan, zmečkan obrok ali obrok v obliki koščkov, ki jih bo lahko prijel;
• po eno živilo naenkrat, večkrat, potrebnih je lahko tudi do 15 ponovitev in več, preden dojenček živilo sprejme.

Pri uvajanju novih okusov bodimo potrpežljivi, prisluhnimo dojenčku, pogovarjajmo se z njim. Uživanje hrane naj bo prijeten družinski dogodek. Dojenčka navajajmo na okus, vonj, videz in otip posameznega osnovnega živila. Hrano naj raziskuje, vonja, okuša, tipa, si jo sam nosi v usta.

Če dojenček novega živila ne sprejme takoj, mu ponudimo drugo živilo. Nič nenavadnega ni, če na začetku zavrača novo živilo, morda ga bo kmalu vzljubil, bodimo potrpežljivi in vztrajni. Običajno dojenček sprejme nov okus živila po 7-11 ponovitvah (po podatkih iz literature 80 % mam obupa po 2-3 ponovitvah in zaključijo, da otrok ponujene hrane ne mara – to lahko vodi v razvoj neješčnosti in izbirčnosti).

Z večkratnim ponujanjem novega živila, mu bo le-to postalo že poznano in s tem tudi hitreje sprejeto oziroma všečno. V primerih, ko dojenček zavrača pokušanje novega živila, mu ga lahko ponudimo poleg živila, ki ga je že sprejel in mu je všeč. S tem povečamo verjetnost, da bo novo živilo poskusil in ga, po principu asociacije s prijetnim, tudi vzljubil. V pomoč smo lahko s svojim vedenjem. Če bo otrok videl, kako uživamo v živilu, je bolj verjetno, da ga bo tudi sam poskusil, kot pa če je ponujeno le njemu.

Odzivno hranjenje

Pomembno je, da prepoznavamo dojenčkove potrebe ter se o pričetku in zaključku hranjenja odločamo glede na njegove znake o lakoti in sitosti, ki jih sporoča z gibi, obrazno mimiko ali glasovi. Nanje se odzovimo hitro, na čustveno podporen način in primerno razvojni stopnji otroka:

• Otroku omogočimo kontakt s hrano in možnost, da se uči hraniti sam.
• Okolje v katerem poteka hranjenje, naj bo prijetno in s čim manj motečimi dejavniki (kot je npr. televizija, igrače,..).
• Otrok naj sedi udobno, obrnjen k staršem in ostalim.
• Pri hranjenju ga spodbujajmo, vendar ne silimo.
• Svojo podporo lahko izražamo z nasmehom, vzpostavljanjem očesnega kontakta in spodbudnimi besedami.
• Pohvalimo vsak otrokov uspeh in napredek, pa tudi izkazan trud.

Pregled uvajanja živil v dojenčkovo prehrano 

Po dopolnjenem 6. mesecu:

Zelenjava in krompir

• Ponudimo kuhano zelenjavo (npr. korenje, bučke, cvetača, brokoli…).
• Če je le mogoče, uporabimo sveže sezonsko, lokalno pridelano zelenjavo.
• Kuhan krompir lahko ponudimo samega ali ob zelenjavi ali pripravimo zelenjavno-krompirjevo kašo.

Meso, ribe in jajca

• Perutnina, teletina, govedina, zajec, …;
• mastne morske ribe (girice, sardele, skuša, orada, brancin; velja previdnost pri popolni odstranitvi vseh ribjih kosti in koščic);
• uvajamo celo jajce, tako beljak kot tudi rumenjak.

Kakovostne maščobe

• Zelenjavno-mesnim kašam dodamo na koncu priprave obroka 1 čajno žličko hladno stiskanega olja (olivno olje, olje oljne repice) na 100 ml pripravljenega obroka.
• Hladno stiskana olja niso primerna za toplotno obdelavo.
• Občasno lahko dodamo tudi čajno žličko masla.
• Maščoba je pomemben vir esencialnih maščobnih kislin in pri dojenčkih do enega leta starosti tudi eden izmed glavnih virov energije.

Žita in sorodna živila

• Postopno uvajamo vsa žita, tudi tista, ki vsebujejo gluten, saj je v tem obdobju »okno priložnosti«, ko je dojenček še dojen in je zato verjetnost razvoja alergij in celiakije manjša.

Sadje

• Ko uvedemo že večji del zelenjave, pričnemo še z uvajanjem sadja v obliki sadne kaše in koščkov. Pri tem previdno odstranimo vse koščice in pečke (češnje, marelice, jabolka, hruške).
• Sadnega soka, tudi sveže stisnjenega, ne uvajamo.
• Sveže sadje bogato z vitaminom C je smiselno dodati ob mesno zelenjavnih kašah zaradi boljše absorpcije železa.
• Suhega sadja ne uvajamo, ker je koncentrat sladkorja in enako nezaželen v prehrani dojenčka kot sadni sok.
• Oreščke (orehe, mandlje pistacije, arašide, makadamije, indijske oreščke …) uvajamo v prehrano v mleti obliki, zamešane v sadno žitno kašo, s tem zmanjšamo možnost aspiracije suho mletih delcev.

Stročnice

• Grah, lečo, fižol, čičeriko in sorodna živila uvajamo postopoma, ker lahko povzročajo napenjanje.
• Ne pretiravajmo s sojo in izdelki iz soje.

Kravje mleko in izdelki iz kravjega mleka

• Kravjega mleka kot samostojnega obroka ne uvajamo pred dopolnjenim prvim letom starosti.
• Kravje mleko, še bolje pa mlečne izdelke (skuto, navadni jogurt, kislo mleko) dodamo kot dodatek k sadno žitni ali zelenjavno-žitno-mesni kaši.
• Količina mleka ali mlečnih izdelkov naj do prvega leta ne presega 100 ml dnevno.

Zelišča/začimbe

• Dojenčka najprej navadimo na osnovne okuse, vonj hrane in njeno teksturo.
• Dodatek maščobe poveča okusnost obroka v večji meri kot pa dodatek začimb.
• Uporaba začimb med navajanjem dojenčka na nove okuse naj bo premišljena in zmerna.

Pripravili člani delovne skupine za pripravo smernic: Evgen Benedik, Vida Fajdiga Turk, Jana Lozar Krivec, Cvetka Skale, Valentina Stefanova Kralj, Andreja Širca Čampa, Renata Vettorazzi