Brez teme
  • Brez teme
  • Bela/Črna
  • Rumena/Modra
  • Črna/Bež
  • Zelena/Črna

Med prvomajskimi prazniki bomo imeli več časa za družinsko rekreacijo na prostem. Vendar zdaj ni čas za nepotreben obisk urgentnega centra, zato poskrbimo, da bo naš otrok uporabljal čelado vsakič, ko ga vozimo v kolesarskem sedežu, se vozi s poganjalčkom, skirojem ali s kolesom. Na rolki, rolerjih in kotalkah pa naj poleg čelade uporablja tudi ščitnike za zapestja, komolce in kolena. Otroci radi posnemajo odrasle, zato bodimo zgled in tudi mi vedno nosimo kolesarsko čelado.

Test prileganja kolesarske čelade v treh korakih:

  1. Čelado namestimo otroku na glavo. Pogleda naj navzgor proti čelu. Če je čelada pravilno nameščena, bo videl spodnji rob čelade (dva prsta nad obrvmi).
  2. Paščke zapnemo tako, da tvorijo črko »V« pod otrokovimi ušesi. Paščki naj bodo zapeti tesno, vendar otroka ne smejo tiščati.
  3. Otrok naj odpre usta čim bolj na široko. Ali čelada dobro objame otrokovo glavo? Če jo ne, malo bolj zategnemo paščke, kljub temu pa otrok lahko še vedno z lahkoto odpre usta.

Otrok na kolesu v otroškem kolesarskem sedežu

Na kolesu je dovoljeno prevažati otroka vse do 8. leta starosti, če je na kolesu pritrjen poseben sedež za otroka (otroški kolesarski sedež) in je kolo dodatno opremljeno s stopalkami za noge oziroma so stopalke sestavni del kolesarskega sedeža. Stopalke preprečujejo, da bi otrok potisnil nogo med napere kolesa in tako povzročil poškodbo oziroma padec.

Otroški kolesarski sedež, ki se pritrdi na kolo spredaj, je primeren za otroke, težke do 15 kg. Na kolo mora biti nameščen tako, da ne ovira voznika kolesa in ne zmanjšuje njegove preglednosti in okretnosti. Kolesarski sedež, ki se pritrdi na kolo zadaj na okvir kolesa ali na prtljažnik, pa je primeren za otroke, težke do 22 kg. Med vožnjo na kolesu mora biti otrok v otroškem kolesarskem sedežu vedno pripet s 3-točkovnim sistemom varnostnih pasov in nositi kolesarsko čelado.

Otroci ne sodijo na moped ali motorno kolo.

Otrok na poganjalčku

Prostor, kjer se igrajo otroci, mora biti oddaljen od prometne ceste ali privoza vsaj 60 m, drugače ga moramo ograditi. Otrok na poganjalčku, kolesu ali rolerjih naj bo ves čas pod nadzorom odrasle osebe.

Otroci, stari 2 leti, se že lahko vozijo s poganjalčkom, saj se zlahka naučijo loviti ravnotežje in poganjati z nogami. Najbolje je, da se otrok začne učiti vožnje s poganjalčkom na površinah, kot so parki, pešpoti in igrišča, kjer ni prometa. Voziti naj začne najprej na ravnem terenu, sčasoma pa bo obvladal tudi vožnjo po rahlih vzpetinah. Čeprav je zaviranje z nogami intuitivno, pa ga večkrat opozorimo, naj vozi počasneje, če je to potrebno. Poganjalček naj bo primeren za otrokovo starost in velikost. Višino sedeža nastavimo tako, da lahko otrok udobno sedi in hkrati z obema nogama trdno stoji na tleh s celimi podplati, pri čemer ima kolena rahlo upognjena. Na tak način se lahko z nogami primerno odrine, zavira in lovi ravnotežje.

Na poganjalčku naj otrok vedno nosi kolesarsko čelado. Oblečen naj bo v oblačila svetlih barv, ki imajo odsevne elemente, da bo bolje viden, obute pa naj ima zaprte čevlje ali športne copate, da si ne poškoduje prstov

Otrok na dvokolesu brez stranskih koleščkov

V starosti 4–5 let se otrok že zmore voziti z dvokolesom brez stranskih koleščkov, vendar naj se vozi v spremstvu odrasle osebe s kolesom le na pešpoti, območju za pešce ali drugih površinah, kjer ni prometa.

Da bi laže obvladoval potrebne spretnosti, naj vozi le dvokolo, ki je primerno za njegovo starost in velikost. Višina sedeža v najnižjem položaju mora biti taka, da pri sedenju otrok hkrati z obema iztegnjenima nogama trdno stoji na tleh s celimi podplati. To mu omogoča, da se enostavno ustavi in ponovno zažene kolo, ne da bi padel. Glede na otrokovo višino izberemo primerno veliko kolo s čim večjo razdaljo med obema osema, kar zagotavlja večjo stabilnost kolesa med vožnjo. Kolo mora imeti vso potrebno opremo, predvsem zavore in zvonec. Zavore naj bodo nožne. Po 4. letu starosti ima večina otrok že dovolj razvito koordinacijo vida in gibov rok, da lahko uporabljajo tudi ročne zavore. Pri tem mora biti razdalja med ročko zavore in držalom balance majhna, da otrok z lahkoto prime zavoro in jo aktivira. Otrok naj med vožnjo s kolesom vedno nosi pripeto zaščitno kolesarsko čelado.

Rolanje in kotalkanje

Otrok naj pri rolanju/kotalkanju vedno uporablja vso zaščitno opremo: čelado, ščitnike za zapestja, komolce in kolena. Otroci radi posnemajo odrasle, zato bodimo zgled in tudi mi vedno uporabljajmo vso zaščitno opremo. Po močnem udarcu ob podlago je treba čelado zamenjati, ker izgubi nadaljnjo zaščitno funkcijo.

Otrok naj se dobro nauči osnov rolanja/kotalkanja, saj je pomembno, da se poleg poganjanja naprej, nauči tudi zaviti, se izogniti oviri, upočasniti vožnjo, se ustaviti ipd. Na rolerjih/kotalkah naj se vozi le tako hitro, da se bo ob oviri lahko pravočasno ustavil. Znati mora tudi pravilno pasti, ker je tako tveganje za poškodbe manjše. Naj vadi, da bo ob izgubi ravnotežja počepnil in tako zmanjšal višino padca, oziroma da se bo zakotalil na tla, namesto da bi se skušal ujeti na roke.

Otroci naj rolajo/kotalkajo v spremstvu odrasle osebe le na igrišču ali drugih površinah, kjer ni prometa in veliko pešcev. Tla naj bodo ravna, gladka, brez kamnov in lukenj.

Izberemo rolerje/kotalke, ki ustrezajo otrokovi telesni teži in njegovemu znanju rolanja/kotalkanja, oblečen pa naj bo v oblačila z dolgimi rokavi in dolge hlače.

Avtorica: prim. dr. Mateja Rok Simon, dr. med., spec. javnega zdravja in spec. socialne medicine

Objavljeno: 20. aprila 2020