Brez teme
  • Brez teme
  • Bela/Črna
  • Rumena/Modra
  • Črna/Bež
  • Zelena/Črna

Včasih je težko vedeti, kdaj je naš otrok dovolj zrel, da ostane sam doma. Otroci se med seboj precej razlikujejo, vendar se na splošno priporoča, da otroka, mlajšega od 10 let, ne puščamo doma samega.

Ocenimo zrelost našega otroka

Pri starejšem otroku naj bo naša odločitev odvisna predvsem od otrokove zmožnosti dobre presoje in pravilnega ravnanja, ko se znajde sam v nepričakovani situaciji. Upoštevamo tudi, kako odgovoren je otrok pri delu za šolo in domačih opravilih ter ali spoštuje dogovorjena pravila in varnostne ukrepe. Čeprav se nam zdi, da je otrok dovolj zrel, pa ga nekajkrat preizkusimo in pustimo za krajši čas samega medtem, ko smo nekje v bližini in lahko dosegljivi. Potem se z otrokom o tej izkušnji pogovorimo in ugotovimo, pri katerih spretnostih še ni dovolj zanesljiv.

Dogovorimo se za pravila, še preden pustimo otroka samega

Najbolje je, da se z otrokom vnaprej dogovorimo za pravila, ki jih mora spoštovati, ko je sam doma. Skupaj napišemo seznam pravil in ga obesimo na vidno mesto.

Dogovoriti se moramo o številnih pomembnih temah, npr.:

  • kdaj in kako naj spremlja pouk na daljavo in naredi domačo nalogo;
  • ali lahko uporablja kuhinjo za pripravo malice in katere gospodinjske aparate lahko uporablja;
  • ali lahko gleda TV in igra računalniške igrice, če da, katere in kako dolgo;
  • katera domača opravila je treba narediti;
  • da niso dovoljeni obiski sošolcev, prijateljev ali sosedov;
  • ni dovoljeno iti iz stanovanja (šli bomo skupaj, ko pridemo iz službe);
  • ni dovoljeno odpirati vrat neznancem, sosedom;
  • da ne sme nikomur povedati, da je sam doma, ali to objavljati na družbenih medijih.

Skupaj z otrokom za vsak dan sproti napišemo urnik

V urnik zapišemo natančno uro in trajanje za posamezno dejavnost, npr.:

8.00 – 8.10 Otroka bomo poklicali domov
0.00 – 0.00 Delo za šolo
0.00 – 0.00 Pokliče nas otrok (otroku razložimo tudi, kdaj se zaradi službenih obveznosti morda ne bomo mogli oglasiti na telefon)
0.00 – 0.00 Čas za malico (in kaj je pripravljeno za prigrizke)
0.00 – 0.00 Prosti čas (in kaj bo takrat počel)
0.00 – 0.00 Pospravi svojo sobo
0.00 – 0.00 Vrnemo se iz službe

Pripravimo malico in zdrave prigrizke

Vsak dan pripravimo malico in zdrave prigrizke, če ne želimo, da otrok uporablja štedilnik, mikrovalovno pečico, nože…

Če bomo dovolili, da si hrano pripravlja sam, pa mora razumeti in spoštovati nekatera varnostna pravila, ker se otroci v kuhinji največkrat opečejo z vročo hrano in tekočinami:

  • ko otrok jemlje posodo s pogreto hrano ali pijačo s štedilnika ali iz mikrovalovne pečice, naj obvezno uporablja ognjevarne prijemalke in pazi, da vroče hrane ne polije po sebi;
  • pri uporabi mikrovalovne pečice naj počasi odpre vrata pečice (vrečko/posodico s pogreto hrano), ker pogosto vroča para bušne iz pečice ali embalaže in povzroči opekline. Poleg tega se hrana segreje na visoko temperaturo in neenakomerno, kar naj otrok previdno preveri, preden začne jesti;
  • med pripravo hrane otrok ne sme zapuščati kuhinje;
  • po uporabi kuhalne naprave naj jo takoj izklopi.

Ne pozabimo preveriti, ali javljalniki dima delujejo in ali je treba zamenjate baterije.

Nevarne snovi in predmete pospravimo zunaj dosega otrok

Vse kar bi bilo lahko nevarno za zdravje otroka, pospravimo zunaj njegovega dosega v predal ali omarico, ki se zaklepata s ključem, npr. alkoholne pijače, prehranska dopolnila in zdravila (tudi zdravila, ki se dobijo brez recepta), tobak in cigarete, vžigalice in vžigalnike, petarde, sveče, likalnik, ravnalnik las, avtomobilske ključe…

Namestimo varovala na okna, balkonska vrata, predalnike in omare s policami

Z otrokom se dogovorimo, da se ne bo igral na balkonu, terasi ali na stopnicah, ker se ob padcu z višine ali po stopnicah lahko težko poškoduje. Na okna in balkonska vrata lahko namestimo tudi varovala z zaklepanjem na ključ, ki omogočajo, da se okna/vrata lahko odprejo samo za 8–10 cm, zaradi česar otrok ne more na balkon ali se sklanjati skozi okno.

Otroci se včasih igrajo tako, da poskusijo plezati po odprtih predalih predalnika, omarah s policami in drugem pohištvu, ki se zaradi tega lahko prevrnejo na otroka. Če je na pohištvu tudi televizija, se lahko skupaj prevrneta na otroka in ga težko poškodujeta. To je mogoče preprečiti s stenskimi nosilci ali varnostnimi trakovi, s katerimi na steno pričvrstimo predalnik, omaro s policami in drugo pohištvo. Na enak način zavarujemo tudi televizijo in ekran računalnika.

Kako naj otrok ravna v primeru nevarnosti

Zelo redko se zgodi nezgoda ali kaj podobnega, npr. otrok se poškoduje, pride do požara, poplave…, kljub temu pa mora otrok, ki je sam doma, vedeti, kako naj ravna. Zato skupaj z otrokom vadimo, kaj je treba narediti v določeni nujni situaciji in koga naj pokliče na pomoč. Za vajo mu pokažimo tudi, kakšna je prva pomoč, če je se opeče, ureže… Pripravimo mu osnovni material za prvo pomoč in na vidno mesto obesimo seznam telefonskih številk (ali jih vnesemo v otrokov mobilni telefon) in drugih podatkov za nujne primere, npr.:

  • nujna medicinska pomoč, gasilci (112);
  • policija (113);
  • naš domači naslov in telefonska številka;
  • ime, priimek in telefonska številka matere in očeta;
  • ime, priimek, naslov in telefonska številka soseda, ki mu zaupamo;
  • ime, priimek, naslov in telefonska številka starih staršev ali družinskih prijateljev.

Avtorica: prim. dr. Mateja Rok Simon, dr. med., spec. javnega zdravja in spec. socialne medicine

Prikazna fotografija: Technology photo created by freepik – www.freepik.com

Objavljeno: 15. maja 2020