Zloraba alkohola v Sloveniji predstavlja problem za zdravje žensk, moških in vpliva na zdravje dojenčkov in otrok. Sestavine hrane in pijače (tudi alkoholnih pijač), ki jih zaužije nosečnica, skozi posteljico prehajajo v krvni obtok še nerojenega otroka. Uživanje alkohola med nosečnostjo in dojenjem lahko škodljivo vpliva na zarodek, plod oziroma na dojenčka.

Škodljive posledice alkohola

Škodljivo pitje alkohola (pitje, pri katerem so prisotne negativne posledice alkohola) je v Sloveniji velik problem, ki prizadene posameznika, njegove bližnje ter družbo v celoti. Slovenci imamo dokaj permisiven odnos do pitja alkoholnih pijač, ki se prenaša iz generacije v generacijo in ki se odraža tudi v našem načinu pitja.

Škodljive posledice alkohola tvega:

  • moški, ki popije več kot dve enoti alkohola na dan oz. več kot 14 enot alkohola na teden (ali več kot pet enot ob eni priložnosti) in
  • ženska, ki popije več kot eno enoto alkohola na dan oz. več kot 7 enot alkohola na teden

(ali več kot tri enote ob eni priložnosti).

  • nosečnica in doječa mati, ki pije alkohol.

Ena enota alkohola vsebuje približno 10 gramov čistega alkohola. Tolikšna količina alkohola se nahaja v 2,5 dl piva, 1 dl vina ali 0,3 dl žgane pijače.

Tveganje za škodljive posledice je posebej visoko pri otrocih in to že pri zelo majhnih količinah alkohola, zato velja priporočilo, naj otroci alkohola nikoli ne pijejo, niti ga ne poskušajo. 

Vpliv alkohola na posameznika in njegove bližnje

Zdrav in zadovoljen posameznik ni samo telesno zdrav, temveč je zdrav tudi duševno, se dobro počuti in ima dobre odnose z drugimi. Kadar nekdo škodljivo pije, to vpliva tako na njegovo telesno zdravje, kakor tudi na njegovo duševno zdravje ter na njegove odnose z drugimi. Škodljivo pitje alkohola prizadene skoraj celoten organizem, vodi v slabšo odpornost in lahko med drugim povzroči:

  • popuščanje srca in povišan krvni tlak,
  • vnetje želodca ali rano na želodcu,
  • okvare trebušne slinavke,
  • motnje spolnosti,
  • okvare živcev,
  • okvare jeter.

V primerjavi z moškimi so ženske bolj ranljive za telesne posledice pitja alkohola. Pogosto se škodljivemu pitju pridružijo različne težave v duševnem zdravju kot so tesnobnost, depresija, samomorilno in samopoškodovalno vedenje, patološka ljubosumnost, težave pri odločanju in reševanju problemov in tudi težave s spominom in koncentracijo. Življenjski stil osebe, ki škodljivo pije, se spremeni, kar vpliva tudi na odnose; pogosto taka oseba zamenja družbo, prekine nekatere odnose ali odnose prekinejo drugi. Alkohol je tudi pogost vzrok prepirov in nezadovoljstva med partnerjema in v družini ter vpliva na počutje otrok. Škodljivo pitje alkohola pomeni tudi večje tveganje za agresivna vedenja in nasilje v družini ter za prometne in druge nezgode. 

Alkohol in nosečnost

Načrtovanje nosečnosti, nosečnost in zgodnje starševstvo so posebna obdobja, v katerih večina žensk preneha s pitjem alkohola, približno ena četrtina pa jih s pitjem nadaljuje.

Uživanje alkohola med nosečnostjo in dojenjem lahko kvarno vpliva na zarodek, plod oziroma na dojenčka. Alkohol je teratogen, kar pomeni, da povzroča nepravilen razvoj organov ali delov organov pri zarodku, in toksičen – lahko kadar koli med nosečnostjo poškoduje razvijajoči se zarodek. Najmanjša količina zaužitega alkohola, ki naj bi povzročila škodo, ni znana. Najbolje je, da nosečnica, ženska, ki načrtuje zanositev in doječa mama nikoli ne pije alkoholnih pijač. Manjše količine alkohola so prisotne tudi v nekaterih ‘brezalkoholnih’ pivih in sladicah ter v posameznih zdravilih.

Svetujemo, da se odločite za popolno prenehanje pitja alkoholnih pijač. Pitje alkohola v nosečnosti, še zlasti  opijanjanje, je lahko škodljivo za razvijajočega se otroka. Posledice so trajne in nepopravljive. Odsvetujemo tudi pitje brezalkoholnega piva, saj so pojmi »nealkoholni«, »brez alkohola« ali »lahki« pogosto zavajajoči in lahko omenjena piva vsebujejo od 0,5 do 2,7 volumskega % alkohola. 

Škodljiv vpliv alkohola na plod

Sestavine hrane in pijače (tudi alkoholnih pijač), ki jih zaužije nosečnica, skozi posteljico prehajajo v krvni obtok še nerojenega otroka. Ena najbolj znanih posledic pitja alkohola v nosečnosti je nižja porodna teža novorojenčka. Uživanje alkohola med nosečnostjo lahko povzroči različne okvare, in sicer glede na teden nosečnosti oziroma plodovo razvojno dobo. Ker se plod razvija ves čas nosečnosti, lahko alkohol povzroči škodo ob vsakem času. V prvih treh tednih po zanositvi lahko škoda, ki jo je alkohol povzročil zarodku, povzroči splav. Do dvanajstega tedna lahko zaradi alkohola pride do razvojnih nepravilnosti glave in obraza, poškodb možganov in tudi nekaterih drugih organov oz. tkiv. Razvoj možganov traja vso nosečnost, zato lahko tudi pitje v poznejšem obdobju nosečnosti vpliva na razvoj. To pomeni, da se otrok morda ne bo vedel tako kot drugi otroci in ne bo dosegal enakih rezultatov. Pride pa lahko tudi do odmrtja ploda ali prezgodnjega poroda. Posledice izpostavljenosti alkoholu med nosečnostjo se lahko torej kažejo že med samo nosečnostjo, ob rojstvu in seveda kasneje.

Pitje alkohola v nosečnosti lahko povzroči spekter fetalnih alkoholnih motenj (FASD). Poznana je vrsta simptomov, ki se lahko pojavijo pri otrocih, rojenih materam, ki so med nosečnostjo uživale alkohol. otroci so lahko majhni za svojo starost, lahko imajo probleme s srcem ali kakim drugim vitalnim organom, so nemirni in imajo težave s spanjem, so hiperaktivni, imajo težave pri učenju, težave pri prilagajanju na spremembe, slabo koordinacijo in drugo.

Najtežja oblika FASD je fetalni alkoholni sindrom (FAS). FAS je trajna motnja, ki jo zaznamujejo počasnejša rast, neobičajen izgled obraza ter poškodbe centralnega živčnega sistema. Otroci s FAS rastejo počasneje tako v maternici kot tudi kasneje, rodijo se manjši kot ostali novorojenčki, pogosto imajo težave s hranjenjem in spanjem. Poleg neobičajnega  videza  obraza  imajo  pogosto  manjšo  glavo,  možgane,  prirojene  napake na srcu, okvare okostja, ledvic in jeter, manjšo hrbtenico, imajo pa lahko tudi težave z vidom, sluhom, pozornostjo, učenjem preprostih stvari, vedenjem v družbi in nadzorovanjem lastnega vedenja.

Tudi če se FAS ne razvije, se ob izpostavljenosti ploda alkoholu poveča tveganje za razvoj nekaterih duševnih, telesnih in/ali vedenjskih motenj. Otroci s FASD pogosto potrebujejo posebno pomoč v šoli ter stalni zdravstveni nadzor.

V obdobju, ko mati otroka doji, naj ne bi uživala alkohola, kajti na otroka lahko vpliva tudi alkohol, ki ga popije z materinim mlekom. Škodljivo pitje alkohola bližnjih v družini z dojenčkom vpliva na odnose, počutje in povečuje tveganje za otrokovo duševno in telesno zdravje.

Kam po pomoč

Če menite, da vam alkohol povzroča preglavice, da ste odvisni od alkohola ali se s težavami zaradi alkohola spopadajo vaši bližnji, se lahko po nasvet obrnete na izbranega zdravnika ali psihologa v vašem zdravstvenem domu, strokovnjake iz vašega centra za socialno delo, na ljudi iz organizacij za pomoč pri odvisnosti v vaši regiji … Seznam organizacij, ki nudijo pomoč, je dostopen na www.infomosa.si v zavihku Kam po pomoč. Priporočamo, da pari ali posameznice, ki načrtujejo nosečnost in so odvisni od alkohola, najprej razrešijo svojo odvisnost in se šele nato odločijo za otroka. To je pomembna informacija za predzanositveni posvet.

Če ste noseči in imate težave z odvisnostjo od alkohola, se zaradi dobrobiti vas in vašega otroka odločite za zdravljenje. Za podporo, informacije in pomoč se obrnite na vašega osebnega zdravnika ali ginekologa.

Za več informacij vas vabimo, da si preberete zloženko o posledicah uživanja alkohola med nosečnostjo Za najboljši začetek, ki je dostopna na: www.nijz.si/publikacije/za-najboljsi-zacetek.

avtorice: dr. Aleksandra Žalar in sodelavke