Cepljenje je eden izmed najbolj učinkovitih javnozdravstvenih ukrepov za obvladovanje nalezljivih bolezni. S cepljenjem lahko preprečimo, da bi zboleli za nalezljivo boleznijo, kar je učinkovitejše in bolj smiselno, kot kasnejše zdravljenje bolezni in njenih zapletov.

Pomen cepljenja

Tako kot drugje v razvitem svetu se je tudi v Sloveniji z uvedbo cepljenja zelo zmanjšalo pojavljanje nekaterih nalezljivih bolezni, nekatere pa se sploh ne pojavljajo več. Te bolezni so včasih ogrožale življenje ali povzročale trajne okvare pri številnih dojenčkih, otrocih in odraslih. Po uvedbi rutinskega cepljenja otrok se je v svetu zelo zmanjšalo pojavljanje ošpic, davice, oslovskega kašlja, rdečk, mumpsa, tetanusa in okužb s hemofilusom influence tipa b, izkoreninili smo črne koze, otroška paraliza pa se pojavlja le še v nekaterih delih sveta. Kljub temu se moramo zavedati, da so nekateri povzročitelji nalezljivih bolezni še vedno prisotni. Zato so vsi, ki niso bili cepljeni, v nevarnosti, da zbolijo.

Delovanje cepiv

Cepiva vsebujejo žive oslabljene ali mrtve viruse, bakterije ali njihove sestavine. Poleg teh lahko cepiva vsebujejo tudi pomožne snovi, ki izboljšujejo in ohranjajo učinkovitost osnovnih sestavin, njihovo stabilnost in zmanjšujejo možnost onesnaženja.

Cepljenje sproži imunski odziv, tako da nastanejo protitelesa. Telo se odzove podobno kot pri naravni okužbi, le da po cepljenju ne zbolimo in tudi nismo izpostavljeni morebitnim zapletom bolezni. Če cepljena oseba pride kasneje v stik s povzročiteljem nalezljive bolezni, ga imunski sistem hitro prepozna in proizvede protitelesa, ki so potrebna za obrambo. Tako smo proti določeni nalezljivi bolezni zaščiteni in ne zbolimo. Zaščita s cepljenjem žal ni vselej trajna, zato moramo cepljenje včasih, po določenem časovnem obdobju, ponoviti.

Pri nekaterih nalezljivih boleznih je pomembna tudi kolektivna zaščita, ki se vzpostavi, če je proti taki bolezni cepljen zadosten delež prebivalstva. Tako se povzročitelj nalezljive bolezni ne more širiti in so pred okužbo zaščiteni tudi tisti posamezniki, ki zaradi različnih zdravstvenih razlogov ne morejo biti cepljeni ali pa se jim zaščita po cepljenju ni razvila.

Varnost cepiv

V Sloveniji se uporabljajo le učinkovita, varna in preizkušena cepiva, ki so v uporabi tudi drugod v razvitem svetu. Novo cepivo mora pred prihodom na tržišče prestati številne raziskave v laboratorijih in na ljudeh, varnost in učinkovitost cepiva pa se spremljata ves čas, tudi ko je cepivo že v uporabi. V vseh fazah preizkušanj je varnost cepiva dosledno nadzorovana. Dokaze za varnost in učinkovitost vseh cepiv, z dovoljenjem za uporabo v Sloveniji, preverita Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke RS (JAZMP) in Evropska agencija za zdravila (EMA). Postopki za pridobivanje dovoljenja za množično cepljenje z določenim cepivom lahko trajajo več let.

Neželeni učinki po cepljenju

Poleg velikih koristi, ki jih prinaša cepljenje, pa se, tako kot pri drugih zdravilih, tudi po cepljenju lahko pojavijo neželeni učinki. Večina neželenih učinkov je blagih in prehodnih. Najpogosteje se pojavijo lokalne reakcije, kot so bolečina, oteklina in rdečina na mestu cepljenja ter blage sistemske reakcije, kot je povišana telesna temperatura. Resnejši neželeni učinki se pojavijo izjemno redko. Huda alergijska reakcija (anafilaksija) se npr. lahko pojavi pri enem na milijon cepljenih. Tveganje zaradi zapletov bolezni, za katerimi lahko zbolimo, če se ne cepimo, je običajno veliko večje od tveganja, ki ga predstavljajo neželeni učinki po cepljenju. Na primer pri cepljenju s kombiniranim cepivom proti ošpicam, mumpsu in rdečkam je pojav encefalitisa (vnetja možganov) opisan v 1 primeru na 1.000.000 cepljenih, medtem ko se pri zbolelih za ošpicami encefalitis pojavi kar pri 1 od 2.000 zbolelih, smrt pa pri 1 od 5.000 zbolelih.

Redni program cepljenja otrok

Po Zakonu o nalezljivih boleznih je v Sloveniji obvezno cepljenje proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, hemofilusu influence tipa b (Hib), otroški paralizi, ošpicam, mumpsu, rdečkam in hepatitisu B. To pomeni, da morajo biti proti naštetim boleznim cepljeni vsi otroci, razen tistih, pri katerih obstajajo določeni zdravstveni razlogi, zaradi katerih cepljenje ni mogoče.

Po letnem programu cepljenja se pri nas izvajata tudi dve priporočeni cepljenji – proti pnevmokoknim okužbam za vse otroke in proti okužbam s humanimi papiloma virusi (HPV) za dekleta. V primeru določenih epidemioloških razlogov pa se cepi proti steklini, trebušnemu tifusu, klopnemu meningoencefalitisu, gripi, tuberkulozi in drugim nalezljivim boleznim.

Koledar cepljenja otrok

Prvo leto starosti

3 mesece
davica, tetanus, oslovski kašelj, Hib, otroška paraliza (1. odmerek), pnevmokokne okužbe (1. odmerek)

4 do 5 mesecev
davica, tetanus, oslovski kašelj, Hib, otroška paraliza (2. odmerek), pnevmokokne okužbe (2. odmerek)

6 mesecev
davica, tetanus, oslovski kašelj, Hib, otroška paraliza (3. odmerek)

Drugo leto starosti

12 do 18 mesecev
ošpice, mumps, rdečke (1. odmerek), pnevmokokne okužbe (3. odmerek)

12 do 24 mesecev
davica, tetanus, oslovski kašelj, Hib, otroška paraliza (4. odmerek)

Pred vstopom v šolo

5 do 6 let
ošpice, mumps, rdečke (2. odmerek), hepatitis B (1. in 2. odmerek)

Po vstopu v šolo

1. razred
hepatitis B (3. odmerek)

3. razred
davica, tetanus, oslovski kašelj (5. odmerek)

6. razred
(samo deklice) HPV (1. in 2. odmerek)

ob sistematskem pregledu v srednji šoli
tetanus (6. odmerek)

Ostala cepljenja

Poleg rednih cepljenj, ki so navedena v Programu cepljenja in zaščite z zdravili, lahko otroke cepimo tudi proti gripi, tuberkulozi, noricam, klopnemu meningoencefalitisu, meningokoknim okužbam, okužbam z virusom hepatitisa A, rumeni mrzlici, steklini, rotavirusnim okužbam.

avtorice: dr. Veronika Učakar, dr. med., spec. jav. zdravja, dr. Marta Grgič Vitek, dr. med., spec. epidemiologije , prim. prof. dr. Alenka Kraigher, dr. med. spec. jav. zdravja,