Ogroženost dojenčka zaradi poškodb je v veliki meri odvisna od osveščenosti in znanja staršev, da zagotavljamo njegovo varnost doma, npr. ko ga nameščamo na previjalno mizo, na posteljo, v voziček, in v prometu, ko ga vozimo v avtomobilu.

Za prvo leto življenja je značilen hiter psihični in motorični razvoj otroka, radovednost in intenzivno raziskovanje okolice, vendar tako majhen otrok ne zmore oceniti nevarnosti, ki mu pretijo. Nas starše pa otrokov hiter razvoj pogosto preseneti, ker se ne zavedamo otrokovih gibalnih zmožnosti in začnemo varnostne ukrepe in opremo uporabljati prepozno. Najmlajše otroke najbolj ogrožajo padci z višine, zadušitve, utopitve, stik z vročimi tekočinami, zastrupitve in prometne nezgode.

PADCI

Kako veliko je tveganje, da se otrok poškoduje zaradi padca?

Padci so najpogostejši vzrok za zdravljenje majhnih otrok v bolnišnici zaradi nezgod.

Padec s previjalne mize

Med previjanjem nam lahko otrok pade s previjalne mize, postelje ali kavča, če ga pustimo brez nadzora odrasle osebe. Tudi če se otrok trenutno še ne obrača sam, nas lahko njegov razvoj preseneti.

Zato moramo imeti otroka med previjanjem ves čas na dosegu rok in ga stalno opazujemo. Nekatere previjalne mize imajo varnostni pas, s katerim otroka lahko pripnemo, kljub temu pa mora biti otrok ves čas pod nadzorom odrasle osebe. Zgodilo se je že, da je dojenček po nekem času zaradi svojega gibanja z rokami in nogami zdrsnil izpod varnostnega pasu in padel na tla.

Da nam ne bo treba stopiti stran od otroka, si že pred previjanjem v bližino pripravimo vse, kar potrebujemo, vendar zunaj otrokovega dosega. Kadar moramo stran od previjalne mize (ali postelje), da se oglasimo na telefon ali hišni zvonec, vedno vzamemo otroka s seboj. Otroka lahko previjamo tudi na tleh in na tak način preprečimo padec z višine.

Nasvete za izbiro varne previjalne mize lahko preberete na (Nosečnost/Priprava na prihod dojenčka/Izberimo varno opremo za dojenčka). 

Padec iz otroške posteljice

Dojenček naj vedno spi na hrbtu v svoji posteljici. Najkasneje takrat, ko se začne otrok dvigovati na kolena in postavljati na noge, prestavimo dno posteljice v najnižji položaj tako, da je posteljica globoka najmanj 50 cm. Ne uporabljamo mehkih prešitih obrob na stranicah posteljice in iz posteljice odstranimo vse velike igrače, saj se otrok lahko povzpne nanje in pade iz posteljice. Enako velja tudi za stajico.

Nasvete za izbiro varne otroške posteljice lahko preberete na (Nosečnost/Priprava na prihod dojenčka/Izberimo varno opremo za dojenčka).

Padec z otroškega vozička

Večina poškodb, povezanih z otroškim vozičkom, je posledica padca iz vozička, zato otroka vsakič pripnemo s 5-točkovnim sistemom varnostnih pasov. Spodnji trije pasovi okrog pasu in med nogami preprečujejo, da bi otrok zdrsnil z vozička skozi odprtino med sedalom vozička in naslonjalom za roke, in naj se prilegajo telesu. Ramenski pasovi pa naj bodo dovolj ohlapni, da se otrok lahko obrača, lovi ravnotežje in vzdržuje pokončni položaj, vendar preprečujejo, da bi otrok na vozičku vstajal. Čeprav je otrok pripet z varnostnimi pasovi, naj bo v vozičku vedno pod nadzorom odrasle osebe.

Dokler otrok še ne sedi samostojno, ga vozimo v globokem delu vozička. Če uporabljamo športni tip vozička otroka vozimo tako, da naslonjalo za hrbet spustimo v povsem ležeči položaj, da je dno vozička ravno in brez naklona, otroka pa pripnemo s 5-točkovnim sistemom varnostnih pasov. Že dojenček, star komaj dva meseca, lahko zaradi svojega gibanja z rokami in nogami zdrsne skozi odprtino med sedalom vozička in naslonjalom za roke ter pade z vozička, če ni pripet z varnostnimi pasovi. Ko otrok začne sedeti samostojno naslonjalo za hrbet dvignemo v povsem pokončni položaj.

Redno preverjamo, kako delujejo zavore na ravnem terenu in na klančini. Prepričajmo se, ali zavore delujejo dobro tudi takrat, ko je v vozičku otrok.

Nasvete za izbiro varnega otroškega vozička lahko preberete na (Nosečnost/Priprava na prihod dojenčka/Izberimo varno opremo za dojenčka).

Padec po stopnicah

Otrok se v tej starosti začne intenzivno gibati in raziskovati svoje okolje, zato namestimo eno ograjico na vrhu in drugo na dnu stopnic, ker ograjice za stopnice preprečujejo padec otroka po stopnicah. Ograjico lahko namestimo tudi na podboj vrat, da prepreči dostop otroka do prostorov, ki zanj niso varni.

Ograjico, ki se montira z mehanizmom brez vijačenja v steno (npr. na ekspanzijo zraka), lahko uporabljamo le na dnu stopnic ali na vratih, na vrhu stopnic pa moramo uporabiti ograjico, ki se montira z vijačenjem v steno. Ograjico namestimo tako, da je spodnji rob ograjice 2,5–5,0 cm nad tlemi, da otrok ne more zdrsniti skozi odprtino. Vsakič ko je otrok doma, preverimo, ali so ograjice zaprte. Hkrati preverimo tudi, ali so ograjice še vedno dobro pričvrščene in deluje mehanizem za zapiranje.

Kakšno ograjico za stopnice izberemo?

  • konstrukcija ograjice (navpične letvice, mehanizem za pričvrstitev) naj preprečuje, da bi otrok splezal čeznjo;
  • razmik med navpičnimi letvicami ne sme biti večji od 6,5 cm, da se otrokova glava ne zagozdi mednje in ne pride do zadavitve;
  • na zgornjem robu nima odprtin v obliki črke V, med letvicami pa ne odprtin v obliki kare ali diamanta, ker lahko pride do zadavitve otroka;
  • če je ograjica izdelana doma, preverimo ali je skladna z zgoraj navedenimi merami in varnostnimi zahtevami.

Padec z otroškega ležalnika/gugalnika

Uporabo otroškega ležalnika/gugalnika odsvetujemo, ker ne vpliva ugodno na otrokov razvoj, poleg tega poveča tveganje otroka za poškodbe, ki so skoraj vedno poškodbe glave.

Če se kljub temu odločimo za uporabo ležalnika, ga uporabljamo za dojenčke do starosti 6 mesecev oziroma dokler otrok ne začne sedeti samostojno. Otrok v ležalniku naj bo vedno pripet s 5-točkovnim sistemom varnostnih pasov in pod nadzorom odrasle osebe. Ležalnik uporabljamo le za kratek čas (največ 30 minut), da odložimo otroka, če med nujnim opravilom rabimo proste roke in nimamo druge možnosti. Če otrok v ležalniku zaspi, spečega premestimo v posteljico.

Ležalnik/gugalnik uporabljamo le na tleh. Nikoli ga ne postavljamo na mizo, kuhinjski pult, sedežno garnituro, ker se zaradi gibanja otroka lahko premakne do roba in skupaj z otrokom pade na tla. Prav tako ležalnika ne uporabljamo na mehkih površinah, kot je postelja, kavč, blazina, ker se ležalnik lahko prevrne, otrok pa se na mehki površini zaduši.

Padec s hojco

Uporabo hojce odsvetujemo, ker ne vpliva ugodno na otrokov razvoj in poveča tveganje otroka za poškodbe.

Če se kljub temu odločimo za uporabo hojce, jo uporabljamo za dojenčke, ki že sedijo samostojno. Otrok v hojci naj bo vedno pod nadzorom odrasle osebe, ker se s hojco giblje zelo hitro, zato so pogosti padci po stopnicah, trki s pohištvom ali steklenimi površinami. Da bi preprečili padce po stopnicah, namestimo po eno varnostno ograjico na vrhu in na dnu stopnic ter zapremo vsa vrata. Hojca se lahko tudi prevrne, ko skuša otrok prečkati neravna tla, zato mu pomagajmo prečkati npr. prag ali rob preproge.

ZADUŠITVE

Kako veliko je tveganje, da se otrok zaduši?

Zadušitve so poleg prometnih nezgod in utopitev glavni vzrok za smrtne poškodbe majhnih otrok. Najpogosteje se zadušijo s hrano in različnimi drobnimi predmeti.

Nevarna hrana

Oreščki, koščki trdega sadja in surove zelenjave spadajo med zdravo, za otroke priporočljivo hrano, zato ne pomislimo, da so hkrati najbolj nevarni za zadušitve najmlajših otrok. Tudi starejše otroke poučimo, da ne smejo dajati dojenčku nobene hrane brez našega dovoljenja, še posebej ne trdih bonbonov, oreščkov, grozdja, češnjevega paradižnika, koščkov trdega sadja, zelenjave ali mesa.

Kako namestimo otroka med jedjo?

Dojenčka med hranjenjem vedno držimo v naročju, da mu lahko hitro pomagamo, če bi se začel dušiti. Šele ko otrok zmore samostojno sedeti in zna jesti koščke hrane, lahko začnemo uporabljati stolček za hranjenje. Otroka v stolčku za hranjenje vedno pripnemo s 5-točkovnim sistemom varnostnih pasov. Spodnji trije pasovi okrog pasu in med nogami naj se čvrsto prilegajo telesu, ramenski pasovi pa naj bodo dovolj ohlapni, da se otrok lahko obrača, vendar preprečujejo, da bi na stolčku vstajal. Otroka nikoli ne pustimo v stolčku brez nadzora odrasle osebe, čeprav je pripet z varnostnimi pasovi.

Kakšen stolček za hranjenje izberemo?

  • Sedež naj ima 5- točkovni sistem varnostnih pasov, kar pomeni, da ima obvezno pas za med noge, ki preprečuje, da bi otrok zdrsnil s stolčka;
  • pripenjanje otroka v stolčku mora biti preprosto (preizkusimo!);
  • na sedežu je pokončen stebriček (v predelu med nogami), ki preprečuje, da bi otrok zdrsnil s stolčka, še preden bi ga uspeli pripeti z varnostnimi pasovi;
  • ima naj naslon za noge, na katerega otrok položi stopala pravokotno (pod kotom 90°);
  • ima naj širok podstavek in je težek, kar zagotavlja dobro stabilnost (stolčki, izdelani izključno iz plastike, ne priporočajo);
  • če je stolček za hranjenje izdelan doma, preverimo ali je skladen z zgoraj navedenimi varnostnimi zahtevami. Morali bomo dokupiti varnostne pasove, ki ustrezajo veljavnim evropskim varnostnim standardom.

Drobni predmeti in igrače

Iz dosega otrok odstranimo vse predmete, katerih premer je manjši od 3 cm, na primer gumbe, frnikole, kovance, koralde, okrogle baterije in druge drobne predmete, ki lahko zaprejo dihalne poti. Omare in predale, kjer hranimo drobne predmete, zaklenemo s ključem ali opremimo z varovalom tako, da jih otrok ne more sam odpreti. Tudi plastične vrečke, npr. od kupljenih igrač, takoj shranimo zunaj dosega otroka.

Ne dovolimo, da bi se dojenček igral z igračami starejših otrok. Za otroke, mlajše od 3 let, namreč niso primerne ropotuljice in druge igrače, katerih premer je manjši od 3 cm in se razstavijo na drobne dele. Pri izbiri igrače si pomagamo z oznako, ki opozarja, da igrača ni primerna za otroke, mlajše od 3 let.

Preden damo ropotuljico otroku, preverimo, da je ročaj ali drug del ropotuljice dovolj velik in take oblike, da ne gre v otrokova usta in zapre vhoda v žrelo oziroma grlo, npr. nima okroglih delov, velikih kot žogica za golf. Preverimo tudi, da so ropotuljice in druge igrače brez drobnih delov, ki se lahko odtrgajo in zaprejo otrokove dihalne poti.

Medtem ko otrok spi, iz posteljice odstranimo ropotuljice in vse druge igrače.

Igrače z dolgimi zankami in igrače na vrvici, ki smo jih razpeli preko posteljice, stajice ali vozička, odstranimo takoj, ko se začne dojenček dvigovati na roke in kolena ali je že star 5 mesecev, in tako zmanjšamo tveganje otroka za zadavitev. Prav tako naj bodo kabli otroškega alarma, vrvice na zavesah, žaluzijah in roletah zunaj dosega otroka.

Nasvete za izbiro varne ropotuljice in igrač lahko preberete na (Nosečnost/Priprava na prihod dojenčka/Izberimo varno opremo za dojenčka).

Otroška oblačila, duda

Uporabljamo le otroška oblačila brez trakov in vrvic.

Otroku ne obešamo dude na vrvici okrog vratu, ker se lahko z vrvico zadavi. Kadar gremo od doma, lahko dudo opremimo s kratkim širokim trakom s sponko, ki jo pripnemo na otrokovo obleko. Sponka mora imeti luknje za pretok zraka, trak mora pa biti krajši od 22 cm in brez nanizanih drobnih delov, s katerimi bi se dojenček lahko zadušil.

Kakšno dudo izberemo?

  • Duda naj bo primerna otrokovi starosti;
  • naj bo močna, da ne razpade na manjše dele, s katerimi bi se dojenček lahko zadušil;
  • cucelj naj bo okrogel (ali malce sploščen) in čim mehkejši;
  • trdi ščitnik dude naj ima luknje za pretok zraka in naj bo dovolj velik in trden, da otrok dude ne more povleči v usta skupaj s ščitnikom in držalom;
  • odsvetujemo uporabo dude, ki je v celoti izdelana iz mehkega materiala, ker lahko otrok celo dudo povleče v usta in se zaduši.

Otroku dudo ponudimo le, kadar je to res nujno potrebno, da se z njo potolaži ali lažje zaspi. Uporaba dude se ne priporoča potem, ko otroku začnejo rasti zobje.

Otroška posteljica in voziček

Otrok, mlajši od 2 let, naj spi vedno v svoji posteljici. Otrok lahko v postelji staršev zdrsne med rob postelje in steno ali pohištvo, kar povzroči stisnjenje otrokovega prsnega koša in zadušitev. Dojenček se lahko zaduši tudi z mehkimi blazinami ali odejami.

Iz otroške posteljice odstranimo vzglavnik, polnjene odeje, mehke prešite obrobe na stranicah posteljice in mehke igrače, ker se dojenček lahko z njimi zaduši. Na vzmetnici ne uporabljamo plastične prevleke, vzmetnico pa prekrijemo z bombažno rjuho, ki se tesno prilega. Vzmetnica se mora tesno prilegati posteljnemu okvirju, drugače se lahko v špranji med njima dojenčkova glava zagozdi in se dojenček zaduši.

Dojenček se lahko zaduši tudi v športnem tipu vozička, če ga pustimo spati v vozičku nepripetega in brez nadzora odrasle osebe. Otroka v vozičku vedno pripnemo s 5-točkovnim sistemom varnostnih pasov. Kadar ima voziček spuščeno naslonjalo za hrbet v ležeč položaj, lahko že dojenček, star komaj dva meseca, zaradi svojega gibanja z rokami in nogami zdrsne skozi odprtino med sedalom vozička in naslonjalom za roke, pri čemer se mu glava v odprtini zatakne in se zadavi. Takoj ko pridemo domov, spečega otroka premestimo iz vozička v posteljico.

Nasvete za izbiro varne posteljice in vozička lahko preberete na  (Nosečnost/Priprava na prihod dojenčka/Izberimo varno opremo za dojenčka).

UTOPITVE

Kako veliko je tveganje, da se otrok utopi?

Utopitve so poleg prometnih nezgod in zadušitev glavni vzrok za smrtne poškodbe majhnih otrok.

Utopitve doma

Dojenček se lahko utopi že v 2 centimetra globoki vodi v nekaj sekundah, pri tem ne kriči na pomoč in ne dela hrupa. Zato naj bo otrok v kopalni kadi ali napihljivem bazenčku vedno pod nadzorom odrasle osebe in ves čas na dosegu rok. Tudi če moramo za trenutek oditi, da odgovorimo na telefon ali hišni zvonec, vzemimo otroka s seboj. Ne puščajmo ga samega v družbi starejših otrok.

Uporabo kopalnega stolčka/ležalnika odsvetujemo. Poveča tveganje otroka za utopitev, ker starši zaradi lažnega občutka varnosti pogosto pustijo otroka v kopalnem stolčku za krajši čas samega. Če se kljub temu odločimo za nakup, spoštujmo varnostno pravilo, da mora biti otrok, ki je nameščen v kopalnem stolčku/ležalniku, vedno pod nadzorom odrasle osebe in ves čas na dosegu rok. Gumijasti čepki na kopalnem stolčku lahko nenadoma popustijo, otrok pa se skupaj s stolčkom prevrne v vodo in utopi. Otrok lahko tudi zdrsne med nogami stolčka, glava pa ostane zagozdena v stolčku pod vodo in otrok se utopi. Pri uporabi kopalnega ležalnika je treba dosledno upoštevati navodila proizvajalca o največji dovoljeni globini vode v kopalni kadi, da voda ne bi segla otroku čez usta.

Kopalno kad, napihljiv bazenček, vedra in druge posode, napolnjene z vodo, izpraznimo takoj, ko jih prenehamo uporabljati in jih pospravimo zunaj dosega otrok. Straniščno školjko vedno pokrijemo s pokrovom, pokrov pa zapremo še varovalom za zapiranje pokrova.

STIK Z VROČIMI TEKOČINAMI IN OGNJEM

Kako veliko je tveganje, da se otrok opeče?

Opekline, še posebej z vročimi tekočinami, so med najpogostejšimi vzroki za zdravljenje majhnih otrok v bolnišnici zaradi nezgod.

Opekline z vročimi tekočinami

Kadar držimo otroka v naročju, ne pijemo čaja, kave ali drugih vročih napitkov. Otrok lahko iz radovednosti seže po skodelici, iz katere pijemo in se popari. Prav tako nikoli ne podajamo skodelice z vročo pijačo nad otrokovo glavo. Če imamo majhne otroke, ne uporabljamo namiznega prta, kadar je na mizi vroča hrana ali pijača.

Previdni bodimo tudi pri kopanju otroka. Vsakokrat preverimo temperaturo vode s termometrom ali vsaj s svojo podlahtjo, preden damo otroka v kopalno kad. Med kopanjem otroka ves čas nadzorujemo, da ne bi sam odprl ventila za vročo vodo in se z njo oparil. Najbolje je, da na vodovodni armaturi uporabljamo termostat za nastavitev temperature vode, ki ga nastavimo na največ 50° Celzija.

Opekline z ognjem

V stanovanju lahko pride tudi do požara, na katerega nas zgodaj opozori javljalnik za dim, ki se sproži ob dimu, plamenu ali vročini.

Javljalnik za dim montiramo v vsako nadstropje večnadstropne hiše in v vsako spalnico. To podvoji možnosti, da se bomo ob sprožitvi zvočnega alarma javljalnika iz stavbe uspeli rešiti živi, če pride do požara ponoči. Delovanje javljalnikov na baterije preverimo vsak mesec. Baterije v javljalniku zamenjamo po navodilih proizvajalca ali ko nas zvočni alarm opozori, da so baterije prazne.

ZASTRUPITVE

Kako veliko je tveganje, da se otrok zastrupi?

Zastrupitve so eden najpogostejših vzrokov za zdravljenje majhnih otrok v bolnišnici zaradi nezgod in so resnejše kot pri odraslih.

Zastrupitve z zdravili in gospodinjskimi kemikalijami

Otroci se zastrupijo z zdravili odraslih, ker mislijo, da so zdravila bomboni in jih dajo v usta. Prav tako lahko iz radovednosti zaužijejo zdravju škodljivo snov in se zastrupijo, ker ne znajo brati napisov in opozoril na barvitih embalažah detergentov in drugih gospodinjskih kemikalij.

Zdravila, gospodinjske kemikalije in druge zdravju škodljive snovi zato pospravimo v predal ali omarico, ki je vedno zaklenjena s ključem ali varovalom, da je otrok ne more sam odpreti. Ključ pospravimo na varno, zunaj dosega otrok. Shranjevanje zdravil in kemikalij v nezaklenjenih omaricah ali na policah visoko zunaj dosega otrok ni varno, saj se otrok lahko povzpne na stol ali drug kos pohištva in jih doseže.

Pogosto se otrok zastrupi medtem, ko odrasli čistimo. Zato med čiščenjem ne puščajmo odprtih plastenk s čistili na tleh ali na omaricah, temveč jih zaprimo s pokrovčkom in pospravimo zunaj dosega otrok. Pri nakupu gospodinjskih kemikalij izberimo vedno plastenke z dvofaznim zapiranjem. To pomeni, da je treba pri odpiranju zamašek hkrati potisniti navzdol (ali stisniti) in ga zavrteti, česar pa majhni otroci ne zmorejo.

Zastrupitve z ogljikovim monoksidom

V stanovanju lahko pride tudi do nastajanja plina ogljikovega monoksida (CO), če se pokvari plinski gorilnik, plinska peč ali pride do nepopolnega izgorevanja bencina, zemeljskega plina, kurilnega olja, premoga, drv… Javljalnik za CO zgodaj zazna in nas opozori na ogljikov monoksid, smrtno nevaren plin, ki ga človek s svojimi čutili ne zazna niti pri zelo visokih koncentracijah, ker je popolnoma brez vonja. Če imamo doma kurišče ali gorilno napravo, potem montiramo javljalnike za CO v prostorih, kjer imamo kurišče ali gorilno napravo, v vsakem nadstropju hiše in v spalnicah, pa tudi v prostorih, kjer se dlje časa zadržujemo (kuhinja, dnevna soba).

POTNIK V AVTOMOBILU – SEDEŽ SKUPINE 0+ (LUPINICA)

Kako veliko je tveganje, da se otrok poškoduje v prometu?

V Sloveniji so poškodbe v prometu najpogostejši vzrok smrti majhnih otrok v nezgodah.

Kako učinkovita je uporaba otroškega varnostnega sedeža?

Uporaba sedeža za 73% zmanjša tveganje za smrt in težke poškodbe dojenčka v primeru hitrega zaviranja ali prometne nezgode.

Kakšen sedež izberemo za novorojenčka?

Dojenčka od rojstva dalje, tudi na najkrajših vožnjah, v avtomobilu vedno vozimo nameščenega v otroškem varnostnem sedežu skupine 0+ (»lupinica«), ki je namenjen za otroke od rojstva do starosti 8-10 mesecev oziroma težke do 13 kg. Nasvete za izbiro otroškega avtomobilskega sedeža skupine 0+ (»lupinica«) lahko preberete na (Nosečnost/Priprava na prihod dojenčka/Izberimo varno opremo za dojenčka).

Kam pritrdimo sedež?

Varnostni sedež skupine 0+ mora biti v avtomobilu nameščen tako, da je dojenček v njem s hrbtom obrnjen v smer vožnje. Najbolj varno je, če pritrdimo otroški sedež na zadnji klopi avtomobila na srednjem sedežu, vendar le če je na srednjem sedežu vgrajen tritočkovni varnostni pas. Drugače pa otroški sedež pritrdimo na levem ali desnem sedežu na zadnji klopi.

Izjemoma pritrdimo otroški sedež skupine 0+ spredaj na sovoznikovem sedežu, npr. kadar je otrok nemiren, v avtomobilu pa smo sami in ne moremo opazovati otroka na zadnji klopi. V takem primeru moramo na sovoznikovem sedežu obvezno izklopiti vgrajeno varnostno zračno blazino. Tudi na sovoznikovem sedežu mora biti otroški sedež nameščen tako, da je dojenček v njem s hrbtom obrnjen v smer vožnje.

Kako namestimo otroka v sedež?

Otroka v varnostnem sedežu pripnemo s 3-točkovnim sistemom varnostnih pasov in pazimo, da trakovi varnostnega pasu niso zviti in se tesno prilegajo otroku. Med pasom in otrokovo ključnico naj bo največ za prst prostora, zato v hladnih dneh otroku slečemo vrhnja debela oblačila, potem ga pripnemo z varnostnimi pasovi in pokrijemo z oblačilom.

Koliko časa je lahko otrok nameščen v sedežu?

Vožnja novorojenčka v prvem mesecu starosti naj ne traja več kot 30 minut, pri starejšem dojenčku pa je priporočljivo, da vožnja ne traja več kot 60 minut. Enake časovne omejitve uporabe varnostnega sedeža veljajo tudi v primeru, če ga uporabljamo v kombinaciji z otroškim vozičkom, skupni čas uporabe v avtomobilu in na vozičku pa ne sme presegati priporočenega. Otroški varnostni sedež ni namenjen dolgim sprehodom in uporabi doma. Takoj ko pridemo domov, otroka premestimo iz sedeža v posteljico. Dojenčka v otroškem varnostnem sedežu nikoli ne pustimo brez nadzora odrasle osebe.

Kdaj moramo otroški avtomobilski sedež skupine 0+ zamenjati s sedežem skupine 1?

  • ko je otrok težji od največje dovoljene teže za sedež skupine 0+;
  • ali je glava otroka dosegla zgornji rob školjke;
  • ali je bil sedež udeležen v prometni nezgodi.

Če se otrok z nogami dotika hrbtnega dela avtomobilskega sedeža, to še ne pomeni, da je otrok sedež prerasel.

 Na kaj moramo še paziti?

Otroka nikoli ne pustimo v otroškem avtomobilskem sedežu ali v avtomobilu brez nadzora odrasle osebe.

Ko otroka nameščamo v ali jemljemo iz avtomobila, naj bo avtomobil parkiran ob robu ceste tako, da stojimo na površini za pešce.

POTNIK V AVTOMOBILU – SEDEŽ SKUPINE 1

Kako veliko je tveganje, da se otrok poškoduje v prometu?

V Sloveniji so poškodbe v prometu najpogostejši vzrok smrti majhnih otrok v nezgodah.

 Kako učinkovita je uporaba otroškega avtomobilskega sedeža?

Uporaba sedeža za 60% – 76% zmanjša tveganje za smrt ali težke poškodbe otrok, starih 1 do 3 leta,

v primeru hitrega zaviranja ali prometne nezgode.

 Kakšen otroški avtomobilski sedeža skupine 1 izberemo?

Otroka v starosti okrog 8-10 mesecev do približno 3-4 leta (oziroma težke 9-18 kg), tudi na najkrajših vožnjah, v avtomobilu vedno vozimo nameščenega v otroškem avtomobilskem sedežu skupine 1.

  • Ustrezati mora veljavnim evropskim varnostnim standardom ECE 44/04 ali ECE R129 (i-Size), kar preverimo na nalepki na sedežu;
  • primeren naj bo otrokovi starosti, teži in velikosti;
  • primeren naj bo za namestitev v naš avtomobil: preverimo dolžino pasov v avtomobilu, uporabo s podstavkom (base), uporabo ISOFIX sistema;
  • enostaven naj bo za uporabo: preizkusimo pripenjanje otroka v sedež s 5-točkovnim sistemom varnostnih pasov;
  • omogoča naj prilagajanje višine zgornjih trakov varnostnega pasu glede na velikost otroka;
  • nudi naj dovolj bočne opore, kar zagotavlja varnost v primeru bočnega trka ter čim manjše bočno nihanje glave in telesa tudi pri otroku, ki spi.

Na kaj moramo biti dodatno pozorni pri rabljenem sedežu?

– Uporabo sedeža starejšega od 5 let se odsvetuje, ker je ogrodje večine sedežev izdelano iz umetnih materialov, ki s staranjem izgubljajo prožnost in trdnost, spreminjajo pa se tudi zahteve varnostnih standardov;

– sedež, ki je bil udeležen v prometni nezgodi, ko je v njem sedel otrok, ni več varen. Zaradi delovanja kombinacije sil ob trku in teže otroka se spremeni struktura materialov v sedežu, kar oslabi njegovo zaščitno funkcijo;

Kam pritrdimo sedež?

Otroški sedež skupine 1 mora biti v avtomobilu nameščen tako, da dojenček v njem gleda v smer vožnje. Če je sedež izdelan v skladu z novim standardom ECE R129 (i-Size), pa mora biti nameščen z uporabo ISOFIX sistema tako, da je dojenček v njem s hrbtom obrnjen v smer vožnje. Otroški sedež pritrdimo na zadnji klopi avtomobila na srednjem sedežu, vendar le če ima srednji sedež vgrajen tritočkovni varnostni pas. Če ga nima, naj bo otroški sedež nameščen na zadnji klopi na levem ali desnem sedežu.

Kako namestimo otroka v sedež?

Otroka v varnostnem sedežu pripnemo s 5-točkovnim sistemom varnostnih pasov in pazimo, da trakovi varnostnega pasu niso zviti in se tesno prilegajo otroku. Med pasom in otrokovo ključnico naj bo največ za prst prostora, zato v hladnih dneh otroku slečemo vrhnja debela oblačila, potem ga pripnemo z varnostnimi pasovi in pokrijemo z oblačilom.

Na kaj moramo še paziti?

Otroka nikoli ne pustimo v otroškem avtomobilskem sedežu ali v avtomobilu brez nadzora odrasle osebe.

Ko otroka nameščamo v ali jemljemo iz avtomobila, naj bo avtomobil parkiran ob robu ceste tako, da stojimo na površini za pešce.

 Avtorica: prim. dr. Mateja Rok Simon, dr. med., spec. jav. zdravja