Brez teme
  • Brez teme
  • Bela/Črna
  • Rumena/Modra
  • Črna/Bež
  • Zelena/Črna

V vročih dneh se skupaj z otroki radi ohladimo s plavanjem in vodnimi igrami v bazenu, jezeru ali morju, a pri tem ne pozabimo na varnost v vodi in ob njej. Najbolj ogroženi so otroci od 1. do 3. leta starosti, ki se največkrat utopijo ali »skoraj« utopijo v bazenu in vodah v naravi. Utopijo se lahko tudi starejši otroci, pa čeprav morda že znajo plavati.

Osnovna varnostna pravila

  • Varnost otroka pred utopitvijo lahko zagotovimo predvsem tako, da ga ves čas pozorno opazujemo in nadzorujemo, kadar je v bližini vode ali v njej, pa naj bo to bazen, ribnik, jezero ali napihljivi otroški bazenček. Pri tem moramo imeti majhnega otroka in slabega plavalca vsak trenutek na dosegu rok.
  • Otrok naj v bazenu, jezeru ali morju plava le skupaj z odraslo osebo, tudi če zna plavati ali uporablja napihljive pripomočke za plavanje. Napihljivi pripomočki (obroč, rokavčki, jopič) namreč ne zagotavljajo varnosti, zato naj jih otroci uporabljajo le pod nadzorom odrasle osebe, ki zna plavati.
  • Ocenimo, kdaj je naš otrok pripravljen za učenje plavanja, in ga vpišemo v plavalni tečaj. Majhne otroke se običajno na začetku nauči, kaj je treba narediti, če padejo v vodo, npr. da se obrnejo na hrbet in lebdijo na vodi. Čeprav otrok zna plavati, pa to še ne pomeni, da se ne more utopiti.
  • V primeru utopitve lahko rešimo otroku življenje le z znanjem prve pomoči in temeljnih postopkov oživljanja. Čimprej se udeležimo tečaja prve pomoči, da bomo znali pomagati svojemu otroku.
  • Ne dovolimo, da nam uporaba mobilnega telefona ali karkoli drugega niti za trenutek ne preusmeri pozornosti od otrok, ki so ob vodi ali v njej.
  • Ne pijemo alkohola pred plavanjem, vožnjo s čolnom ali kadar nadzorujemo otroke, ki so v vodi ali ob njej.

Jezera, ribniki, morje

  • Upoštevamo osnovna varnostna pravila (glejte zgoraj).
  • V naravi plavamo le na urejenih kopališčih, ki imajo organizirano službo za reševanje iz vode.
  • Na naravnih kopališčih je treba otroke še posebno pozorno nadzorovati ob vodi in v njej. Voda ob obrežju jezer in ribnikov je običajno plitva, potem pa se dno strmo spusti, zato lahko otrok hitro izgubi tla pod nogami.
  • Voda v naravnih kopališčih je tudi bolj motna in pod gladino lahko skriva razbito steklo, različne odvržene premete, skale in veje, v katere se lahko zapletejo noge ali roke, ali povzročijo poškodbe. Zato naj bodo otroci obuti v primerno obutev za vodo, ki ne drsi in hkrati ščiti pred poškodbami.
  • Pred skakanjem v vodo skupaj z otrokom preverimo, ali je voda dovolj globoka in kakšno je dno na mestu, kjer bomo skakali. Po priporočilih naj bi bila voda za skakanje globoka vsaj 270 cm. Otroku razložimo, da se je treba skakanja na glavo naučiti, pri čemer roki vedno iztegnemo naprej. Zaradi varnosti naj bo prvi skok v vodo na noge. V motni vodi je namreč nevarno, da ob skoku na glavo udarimo ob dno in si poškodujemo hrbtenico in živčno tkivo hrbtenjače. Posledica take poškodbe je ohromelost udov in telesa od mesta poškodbe navzdol.
  • Na morju spoštujemo z bojami označena plavalna območja in plavamo le znotraj le-teh. Vedno plavamo skupaj z otrokom in mu razložimo, da ni varno plavati v bližini pomolov in strmih skal. Nenadni val nas lahko vrže ob skale in nas poškoduje.
  • Tudi v morju naj bodo otroci obuti v primerno obutev, ker lahko bosi stopijo na bodice strupene ribe ali katere druge morske živali, kar povzroči hude bolečine z oteklino na mestu vboda. Otroke poučimo, naj ob poškodbi zaradi stika s strupeno ribo ali meduzo, takoj poiščejo pomoč odrasle osebe.
  • Če pride do nenadnega poslabšanja vremena z grmenjem in/ali bliskanjem, je treba vodo takoj zapustiti.

Na plovilu

  • Upoštevamo osnovna varnostna pravila (glejte zgoraj).
  • Na plovilu uporabljamo atestirane rešilne jopiče ne glede na dolžino potovanja, velikost čolna ali plavalne sposobnosti. Otroka lahko vozimo na plovilu šele takrat, ko je dovolj težek, da lahko uporablja rešilni jopič. Napihljivi pripomočki za plavanje (rokavčki, obroč, jopič) ne morejo nadomestiti uporabe rešilnega jopiča. Prav tako na plovilu namesto rešilnega jopiča ne uporabljamo otroškega avtomobilskega sedeža, ker se sedež skupaj z otrokom takoj potopi.
  • Za otroke, mlajše od 5 let, izberemo tak rešilni jopič, ki ustreza otrokovi teži, ima ovratnik, ki podpira glavo, ter dodatni varnostni trak, ki poteka med nogami. Velikost rešilnega jopiča preverimo tako, da otroku oblečemo jopič in zapnemo vse varnostne trakove, otrok pa dvigne stegnjeni roki nad glavo. Nato primemo jopič za zgornji del odprtin za roke in ga nežno potegnemo navzgor: če jopič seže do otrokove brade ali ušes, je prevelik ali pa so varnostni trakovi premalo zategnjeni. Več o razpoložljivosti in ceni rešilnih jopičev lahko preberete v naši publikaciji Razpoložljivost in stroškovna dostopnost varnostne opreme.
  • Pred vožnjo s plovilom preverimo lokalno vremensko napoved zaradi nevarnosti neviht ali močnih vetrov.
  • Na zaprtem motornem plovilu se v kabini priporoča namestitev javljalnika ogljikovega monoksida (CO), ki je primeren za plovila, da nas opozori na prisotnost tega smrtonosnega plina, ki lahko uhaja iz motorja.

Priporočamo, da si preberete tudi nasvete o varnosti otrok pred utopitvijo v domačih bazenih.

Če nameravate na izlet z avtomobilom, pa si lahko preberete še nekaj informacij o varni uporabi otroškega avtomobilskega sedeža.

Avtorica: prim. dr. Mateja Rok Simon, dr. med., spec. javnega zdravja in spec. socialne medicine

Objavljeno: 21. junija 2021