Svetovni dan perinatalnega duševnega zdravja, 6. maj 2026

Spregledana polovica? Tudi moški na poti v očetovstvo se lahko srečujejo z izzivi duševnega zdravja

Vsako prvo majsko sredo obeležujemo Svetovni dan perinatalnega duševnega zdravja, pri katerem se posebej posvečamo duševnemu zdravju v obdobju pričakovanja otroka ter zgodnjega starševstva. V tujini ga boste našli pod imenom World Maternal Mental Health Day.

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje ob letošnjem Svetovnem dnevu perinatalnega duševnega zdravja izpostavljamo nekoliko spregledano tematiko: težave moških z duševnim zdravjem v obporodnem obdobju. Na podlagi novih spoznanj in premislekov o potrebah moškega in njegovem doživljanju prehoda v starševstvo ter pomenu očeta za otroka razgrajujemo nekatera napačna prepričanja, pojasnjujemo pomembnejše vidike duševnih stisk moških in predlagamo, kako do dobrega počutja.

Kaj lahko pričakujemo glede duševnega zdravja v nosečnosti in po tem, ko se nam pridruži dojenček?

Nosečnost in zgodnje starševstvo sta navadno prežeta z veseljem in drugimi prijetnimi občutki, veliko pa je tudi naporov ter čustvenih preizkušenj. Tako kot pri ženskah tudi pri moških se v tem obdobju poveča tveganje za razvoj obporodne depresije. V tem pomembnem življenjskem prehodu v novo in odgovorno vlogo nekateri bodoči starši in starši dojenčkov nimajo težav z duševnim zdravjem. Pri nekaterih so stiske le prehodne, lahko pa so spremembe razpoloženja in počutja tudi večje in izrazitejše ali trajajo dalj časa, ne le nekaj dni, vztrajajo na primer več kot dva tedna, v takih primerih jim je primerno nameniti več pozornosti.

Pomembno je, da ženske in moški stisko prepoznajo in jo poskušajo rešiti, tu so pomembni partner, partnerka, bližnji. Pri dalj časa trajajočih težavah ali globokih stiskah svetujemo obisk pri izbranem zdravniku ali kliničnem psihologu v zdravstvenem domu, v nekaterih primerih pri psihiatru. Strokovnjak v pogovoru oceni, kako hude so težave, in priporoči svetovanje, psihoterapijo ali/in zdravila.

Je res, da poporodno depresijo lahko doživijo tudi očetje dojenčka? Kako si to razlagamo?

Poporodna depresija pogosto povezujemo zgolj z ženskim spolom. Res je, da ženske poleg drugih doživljajo izrazite telesne spremembe, vključno s hormonskimi, saj otroka nosijo v svojem telesu, ga rodijo in navadno tudi dojijo, pogosto pa so tudi intenzivneje posvečajo negi otroka in skrbi zanj. V tem smislu izkušnja prehoda v starševstvo med spoloma ni povsem primerljiva.

Raziskovalci so večinoma proučevali predvsem izzive ženske na poti v materinstvo in težave, s katerimi se nekatere soočajo na področju duševnega zdravja. Misel, da bi lahko tudi moški doživljali nekaj podobnega, dolgo ni bila osrednja tematika raziskovanj. Danes pa vemo, da približno eden od desetih moških doživi depresijo v času pričakovanja otroka ali po njegovem rojstvu.

Do stisk lahko prihaja zaradi zunanjih in notranjih razlogov, ali pa njihovega prepleta. Zunanji dejavniki, ki negativno vplivajo na duševno zdravje ali otežujejo dobro skrb zase, so neurejene bivalne razmere, negotova zaposlitev ali brezposelnost, velike delovne ali študijske obveznosti, negotov finančni ali socialni položaj … Tudi nenadni dogodki, kot je smrt bližnje osebe ali hujše lastne zdravstvene težave ali težave bližnjih, večje nesreče, izguba zaposlitve in podobno lahko negativno vplivajo na duševno zdravje.

Kako si še razlagamo pojav duševnih stisk pri moških? Izsledki sodobnih znanstvenih raziskav na primer kažejo, da tudi moški doživljajo hormonske spremembe v času, ko je noseča njihova partnerica. V obdobju pričakovanja otroka in zgodnjem obdobju dojenčka se med partnerjema in v družini dogajajo velike spremembe. Običajno se povečajo odgovornosti, na primer za finančno stabilnost družine, kar je v tradicionalno pojmovanih razmerjih med spoloma še vedno prvenstveno razumljeno kot naloga moškega, poveča se obseg dela v gospodinjstvu, sama skrb za otroka pa prinaša številne nova opravila, ki se jih je šele treba naučiti. Prihaja do pomembnih premikov v odnosu s partnerico in v družinski dinamiki. Številni moški doživljajo spremembe svoje identitete. Navadno oba starša na novo »pregledata«, kaj je v življenju pomembno in morda vzpostavita drugačne  prioritete, pri tem pa lahko prihaja do večjih razhajanj. Več skrbi, zadolžitev, odgovornosti in prilagajanje novim okoliščinam, tudi pomanjkanju počitka in spanja, vpliva na razpoloženje. Moški poročajo, da doživljajo več stresa, pojavi se lahko občutek, da so zelo obremenjeni. Med pomembnimi dejavniki, ki zaznamujejo prehod v očetovstvo, so vzorci čustvovanja in vedenja, ki so se izoblikovali v otroštvu, vključno s prevladujočim vzorcem navezave. Nekatere obremenjujoče izkušnje iz otroštva in mladosti lahko otežujejo uresničevanje dobrega starševstva. Svoje prispevajo tudi »pridobljeni« načini odzivanja na določene življenjske situacije, na primer s povečano tesnobo ali depresivnostjo. Tako je pri moških, ki so že kdaj trpeli zaradi depresije, tveganje za ponovne težave z depresijo po porodu večje. Pred določenimi posamezniki je tako izziv, kako preseči staro in se naučiti novih, primernejših oblik soočanja s stresnimi okoliščinami, sodelovanja z otrokom in partnerko.

Kateri dejavniki še prispevajo k stiskam očeta v poporodnem obdobju?

K poporodnim stiskam očeta prispeva več dejavnikov: pomanjkanje čustvene podpore, stres, povezan s spremembami v odnosu  partnerko, pomanjkanje spanja, izgube, žalovanje, težave, povezane s prilagajanjem na starševstvo. Oče se sooča z novimi odgovornostmi, povezanimi s skrbjo za otroka, morebiti z večjimi izzivi glede otrokovega zdravja, morda ima občutek, da ni kompetenten, trpi zaradi slabe samopodobe in podobno. Nekateri so kot spremljevalci porodnice doživeli porod kot obremenjujoča izkušnjo, še posebej, če je med porodom prišlo do hujših zapletov ali je bilo ogroženo materino ali otrokovo zdravje ali celo življenje.

Nekatere pregledne študije kažejo, da se tveganje za poporodno depresijo pri moških poveča, če so v partnerskem razmerju večja nesoglasja, če partnerka trpi za poporodno depresijo in kadar je stres, povezan s starševstvom, močno povečan, na primer, če ima otrok hujše zdravstvene težave in podobno. (Chhabra, McDermott, & Li, 2020). 

Kako prepoznati stiske očetov dojenčkov?

Moški, ki doživljajo poporodno depresijo, lahko občutijo podobne simptome kot matere. To so lahko na primer potrtost, nezmožnost doživljanja veselja ali užitka pri dejavnostih, ki so jih prej razveseljevale, težave s koncentracijo, pomanjkanje samozavesti, težave s spanjem, ki niso povezane z otrokovim nočnim zbujanjem, na primer spremembe spanca, kot sta nespečnost ali zgodnje zbujanje, ko še niso naspani. Pri nekaterih pride do sprememb apetita – jedo več kot običajno ali nimajo teka.

Obstajajo pa tudi drugi simptomi depresije in tesnobe pri očetih, ki so pogostejši ali se izražajo nekoliko drugače kot pri ženskah. Poznavanje teh znakov lahko pomaga prepoznati moške, ki morda doživljajo poporodno depresijo, in jim zagotoviti ustrezno podporo. Moški  so na primer izrazito bolj utrujeni kot prej ali trpijo zaradi neopredeljivih bolečin, ki jih prej niso poznali, in ki jim skrben zdravniški pregled ne najde vzroka; pogostejši so glavoboli. Pojavlja se lahko razdražljivost, napetost, močnejši občutki jeze ali težave z njenim izražanjem. Moški se lahko soočajo z občutki preobremenjenosti, ki jim niso kos, z občutkom, da ne morejo več nadzirati lastnega življenja, upadom zmožnosti za soočanje s situacijami in vsakdanjimi nalogami. Pri nekaterih se stiska izraža tudi z nagnjenostjo k tveganim vedenjem, na primer s povečanim pitjem alkoholnih pijač ali zlorabo prepovedanih drog. Lahko se pojavijo občutki osamljenosti, nepovezanosti s partnerko, prijatelji, družino. Nekateri se začno izrazito bolj posvečati službenemu delu, da bi se izognili družinskemu življenju, v katerem doživljajo občutke nekompetentnosti ali nezmožnosti obvladovanja situacij.

Simptomi poporodne depresije pri moških vključujejo:

pomanjkanje samozavesti, dvomi v sposobnost za očetovstvo;
izogibanje skrbi za otroka, njegovi negi, sodelovanju z otrokom;
občutek »ujetosti«;
umik iz družbe, izogibanje prijateljem;
neodločnost ali pretirano togo vedenje;
razdražljivost, jeza ali cinizem;
raba alkohola ali prepovedanih drog;
negativno starševsko vedenje, kot je pomanjkanje topline ali odzivanja na otroka;
telesne težave, kot so težave z želodcem, spremembe apetita ali glavoboli;
težave s spanjem, nespečnost;
povečana konfliktnost v odnosu do partnerke;
vzkipljivost, agresija, nasilno vedenje.
(UNICEF, 2025).

Kaj storiti, če slutimo, da moški doživlja duševno stisko?

Počutja moških ne smemo zanemariti; depresivnost in tesnoba vplivata na njegovo zdravje, kakovost njegovega življenja, pa tudi na odnos z otrokom in partnerko. V primerjavi z ženskami so moški v tem obdobju veliko manj v stiku z zdravstvenimi strokovnjaki. Ti so ob skrbi za telesno zdravje nosečnice in matere pozorni tudi na njeno duševno zdravje. V Sloveniji so na primer med rednimi preventivnimi pregledi v nosečnosti, pri ginekološkem pregledu šesti teden po porodu ter pri obiskih patronažne medicinske sestre vprašanja o počutju ženske oziroma o duševnem zdravju ter usmerjanje k podpori in pomoči ob zaznanih odstopanjih sestavni del zdravstvenih storitev.

Moškim svetujemo, da se o svojem počutju pogovorijo s partnerko ali s kom drugim, ki mu zaupajo, na primer s prijateljem, sodelavcem, sorodnikom. Pomembno vlogo pri prepoznavanju duševnih stisk moških, ki so postali očetje, imajo tudi prijatelji. Ti morda opazijo, da se je spremenil, da se ne druži kot nekdaj (razumljive pa so spremembe prioritet na prehodu v družinsko življenje), da se izogiba stikom ali da je nerazpoložen ali potrt. Predlagamo, da ga vprašajo, kako se počuti. Povedo naj mu, da so na voljo za pogovor, usmerijo ga lahko k drugi podpori in pomoči.

→ Ob večjih težavah ali če te trajajo dalj časa, svetujemo posvet z zdravstvenim strokovnjakom: lahko je to osebni zdravnik ali klinični psiholog, v nekaterih primerih pa je priporočljiv obisk pri psihiatru.

Bodoči očetje so vabljeni tudi v program Priprava na porod in starševstvo, kot se imenuje nekdanja Materinska šola, ki je v našem zdravstvenem sistemu na voljo vsem bodočim staršem v vsakem od zdravstvenih domov in v nekaterih porodnišnicah.

Kaj bi še potrebovali očetje?
Moški povedo, da se soočajo s pomanjkanjem informacij in storitev na področju duševnega zdravja očetov, da je s tem povezano veliko predsodkov in stigmatizacija, še vedno je tudi prisotna družbena norma o tradicionalni »pravi moškosti«, ki moške »zavezuje« k temu, da so »močni«, si težav ne priznajo, so čustveno manj dostopni in zato težje poiščejo pomoč,  obenem pa prav v tem obdobju doživljajo izrazite čustvene, finančne in časovne pritiske. (Copland & Hunter, 2025).

Izsledki kažejo, da bi moškim koristila podpora, osredotočena specifično nanje, na njihove potrebe, na nove izzive in priložnosti, povezane tudi s hitrimi spremembami pojmovanja očetovske vloge. Številni se zavedajo družbenih pričakovanj, da bodo aktivni očetje, torej da bodo dejavno sodelovali s svojim otrokom tudi že v obdobju dojenčka, zanj skrbeli in ga negovali, in pogosto si tega tudi sami želijo. Ob tem pa potrebujejo tudi jasno sporočila, da sta na voljo podporo in pomoč, če bi ju potrebovali. Raziskava o izkušnjah očetov s poporodno depresijo je na primer pokazala, da je bila pripravljenost moških, da poiščejo pomoč zaradi svojih »negativnih« čustev in občutkov, precej nizka, deloma tudi zato, ker so dajali prednost potrebam matere in otroka. Raziskovalci in raziskovalke ugotavljajo, da bi bila dobro več pozornosti nameniti izzivom duševnega zdravja moških v obporodnem obdobju tako s proučevanjem kot tudi oblikovanjem novih, njim prilagojenih storitev. (Davenport et al., 2022).

Kaj lahko očetje dojenčkov storijo za svoje počutje?

• Skušajte dobro skrbeti za svoje potrebe, kolikor je le mogoče: pomembni so redna in kakovostna prehrana, počitek in sprostitev.
• Priporočljiva je redna telesna dejavnost, po možnosti v naravi.
• Za vse v družini je pomembno, da si starši delimo skrb za otroka. Naučeni vzorci iz našega otroštva utegnejo pomagati pri sodelovanju z otrokom, včasih pa predstavljajo pravi izziv. Nekatere neustrezne pristope, ki smo jih bili deležni mi sami kot otroci, je smiselno spreminjati v bolj sočutne in ljubeče. Pri tem se lahko učimo eden od drugega. Otrok potrebuje naše sodelovanje: pozorno in naklonjeno ga opazujte, spoznavajte, kaj potrebuje in kako mu lahko zagotovite občutek varnosti in sprejetosti.
• Skušajte najti čas, ki bo namenjen samo vama kot partnerjema. Poskrbite za nekaj nemotenih minut s partnerko: skupaj sedita k skodelici kave ali čaja, povejta si, da se imata rada in da si zaupata, in kaj drug drugemu pomenita. Nekateri pari se odločijo za organizacijo »zmenkov« kar doma. Negujte bližino in intimnost. Predvsem je pomembno, da eden drugemu prisluhneta in se upoštevata.
• Ko je na voljo malce več časa, počnita skupaj nekaj, kar vaju oba osrečuje ali vama prinaša zadovoljstvo: ogled filma, pogovor, skupno kuhanje …
• Skušajte najti tudi čas, ki bo namenjen vsakemu posebej. Trenutki brez partnerskih, družinskih in starševskih obveznosti so zelo pomembni. Morda jih v začetku ne bo veliko, v obdobju novorojenčka mogoče le pol ure tedensko. Pomembno je, da si ga privoščite brez občutka krivde. Tako se ga boste že vnaprej veselili … Lahko ga preživite sami ob branju knjige ali poslušanju glasbe ali pri kaki drugi prostočasni dejavnosti doma, lahko pa odidete od doma v družbo ali v naravo. Nikar povsem ne opustite druženja s prijatelji.
• Ednina, dvojina, množina – vsi ti vidiki so pomembni. Počasi boste v odnosih našli novo ravnovesje, čeprav morda ne čez noč.
• Prosite bližnje ali sorodnike za podporo pri opravilih, povezanih s skrbjo za gospodinjstvo, dom, otroka; sprejmite pomoč, ki je na voljo in vama ustreza.
• Večkrat se spomnite, da naporno obdobje prilagajanja na novo družinsko dinamiko ne traja večno. Pridobili boste nove veščine, postali samozavestnejši, in počasi se bo ustvaril bolj predvidljiv življenjski ritem.
• Če vas skrbi za zdravje otroka ali njegov razvoj, se posvetujte s pediatrom.
• Če vas skrbi za lastno telesno ali duševno zdravje, se posvetujte s svojim osebnim zdravnikom.

Prosto dostopna gradiva o duševnem zdravju za oba starša

Vabimo vas, da se v spodnjem naboru seznanite z gradivi o duševnem zdravju v nosečnosti in po porodu za oba starša – kako skrbeti zase, o znakih težav in ukrepih ter usmeritvah – ki smo jih ustvarili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.

Nekatera od njih si lahko tudi natisnete.

• Poglavja o sodelovanju z dojenčkom obeh staršev, duševnega zdravja ženske in moškega v obporodnem obdobju, dojenja v strokovnih smernicah: Sodelovalno starševstvo. Različne stroke za skupno dobro

• Vsebine, povezane z obporodnim duševnim zdravje, so del Vodnika o nosečnosti, porodu in zgodnjem starševstvu Pričakujemo dojenčka

• plakat in letak  Se sprašujete, zakaj vas materinstvo ne osrečuje

https://nijz.si/zivljenjski-slog/dusevno-zdravje/svetovni-dan-zdravja-2017-depresija/

• infografika Depresija v nosečnosti in po rojstvu otroka
• brošura Angeli z mokrimi perutmi ne letijo
• priročnik Zima v srcu

• znanstvena publikacija za strokovnjake Duševno zdravje v obporodnem obdobju s sodobnimi vsebinami s področju obporodnega duševnega zdravja (v 2. izdaji dodane vsebine o skrbi za duševno zdravje v kriznih razmerah), namenjena informiranju o sodobnih znanstvenih spoznanjih in premišljenih izkušnjah iz prakse priznanih slovenskih strokovnjakinj.
  https://zdaj.net/nosecnost/priprava-na-prihod-dojencka/pricakujemo-dojencka-3/

• e prispevki:

NIJZ
ZDAJ
MIRA

Vsem bodočim materam in očetom želimo radostno pričakovanje, staršem dojenčkov pa veliko sproščenosti, medsebojnega sodelovanja in zaupanja. Strokovnjaki smo tu zato, da vas podpremo z informacijami o telesnem in duševnem zdravju in ponudimo različne storitve, ki jih potrebujete za čas, ko se vama bo pridružil otrok.

Pripravila: dr. Zalka Drglin, NIJZ