Sodobno babištvo za sodobne ženske!

Mednarodni dan babic, 5. maj. Čestitamo!

Ob mednarodnem dnevu babic, ki ga obeležujemo 5. maja, čestitamo vsem babicam in babičarjem, ki spoštljivo in sočutno podpirajo ženske na poti v materinstvo!

Koliko babic potrebujemo? Mednarodna zveza babic trdi, da jih potrebujemo milijon več. Kako pa je v Sloveniji?

Mednarodna zveza babic (International Confederation of Midwives, ICM) v svoji spletni kampanji trdi, da bi na svetu potrebovali en milijon babic več.

V globalnem pozivu za milijon dodatnih babic pojasnjujejo, da danes nekatere ženske, ki potrebujejo babiške storitve, nimajo zagotovljenega dostopa do babice. Ocenjujejo, da na  svetu primanjkuje milijon babic. Trdijo tudi, »da bi zapolnitev te vrzeli lahko preprečila večino smrti mater in novorojenčkov, zmanjšala število nepotrebnih medicinskih posegov ter zagotovila varno, spoštljivo in na pravicah temelječo oskrbo za ženske in spolno raznolike osebe.«

Svoje trditve utemeljujejo na podatkih, ki med drugim kažejo, da globalno gledano število nepotrebnih carskih rezov zaskrbljujoče narašča, ne da bi to izboljšalo zdravstvene izide, v nekaterih primerih pa povzroča kratkoročne in dolgoročne zaplete. Opozarjajo tudi na pojave nasilja pri porodu, ki škoduje ženskam v enem najbolj ranljivih trenutkov njihovega življenja.

Ugotavljajo, da se pravice na področju spolnega in reproduktivnega zdravja ponekod po svetu krčijo. Ženskam se odreka potrebna zdravstvena oskrba in možnost, da bi same sprejemale informirane odločitve o svojem telesu in lastni prihodnosti.

Mednarodna zveza babic vidi rešitev v povečanem številu babic. Pri tem poudarjajo: da so babice izobražene strokovnjakinje, ki podpirajo zdravje in potrebe žensk ter spolno raznolikih oseb; da je njihova dejavnost regulirana; in trdijo, da lahko babice zagotovijo kar 90 % vseh ključnih storitev na področju spolnega in reproduktivnega zdravja, zdravja mater in novorojenčkov in zdravja mladostnikov. Pri tem moramo upoštevati, da imajo babice v različnih zdravstvenih sistemih različno vlogo.

Po trditvah Mednarodne zveze babic bi več babic:

• z zagotavljanjem strokovne oskrbe v nosečnosti in ob porodu zmanjšalo smrtnost mater (predpostavljamo, da pri tem mislijo na maternalno umrljivost),
• s pravočasno pomočjo v prvih, ključnih dneh otrokovega življenja preprečilo številne smrti novorojenčkov,
• omogočilo celostno, individualizirano in na pravicah temelječo oskrbo,
• preprečevalo neprimerno ravnanje in zanemarjanje med porodom,
• varovalo in krepilo spolne in reproduktivne pravice, vključno z dostopom do kontracepcije, varne prekinitve nosečnosti in informiranih odločitev.

Po ocenah Mednarodne zveze babic bi milijon dodatnih babic lahko preprečilo 67 % smrti mater[1], 64 % smrti novorojenčkov, 65 % mrtvorojenosti, do leta 2035 pa bi rešilo 4,3 milijona življenj.

Čas je, povzamejo pri Mednarodni zvezi babic, da zdravje in preživetje žensk postaneta prednostna naloga.

Mednarodna zveza babic poziva odločevalce, naj okrepijo, podprejo in dolgoročno zagotovijo razvoj babiške stroke, saj vlaganje v babice pomeni vlaganje v zdravje žensk:

• Babice naj prepoznajo kot ene od ključnih izvajalk zdravstvene oskrbe in omogočijo pogoje za njihovo polno strokovno delovanje,
• Zagotovijo naj ustrezno izobraževanje, znanje, vire in podporno delovno okolje za babice.
• Vlagajo v babiška vodstva ter jim omogočijo vpliv na odločitve, ki zadevajo njihovo delo in skupnosti.

Kdo skrbi za babiško stroko v Sloveniji?

Tudi v Sloveniji so babice zdravstvene strokovnjakinje s pridobljeno diplomo iz babištva (v  Sloveniji sicer deluje še nekaj babic s srednješolsko izobrazbo z nazivom medicinske sestre – babice), za opravljanje svojega poklica potrebujejo licenco, ki jo obnavljajo vsakih sedem let, za kar morajo izpolniti določene pogoje. Delovati morajo po strokovnih standardih, njihovo delo pa je lahko deležno strokovnega nadzora.  Na kratko bomo predstavili nekaj ustanov in organizacij, ki se na različne načine posvečajo razvoju babištva v Sloveniji.

Trenutno študij babištva poteka le na Oddelku za babištvo Zdravstvene fakultete na Univerzi v Ljubljani, v pripravi pa je študij babištva na Univerzi v Mariboru. Na Zdravstveni fakulteti deluje Katedra za babištvo, svoje delo na kratko povzemajo takole: »  /…/ katedra spremlja in skrbi za razvoj babištva kot znanstvene discipline, povezuje babištvo s sorodnimi področji in tudi interdisci­plinarno, spodbuja habilitirane visokošolske učitelje ter strokovne sodelavce k raziskovanju in mednarodnemu udejstvovanju, skrbi za habilitiranje novih strokovnjakov za področje ba­bištva, organizira dogodke, ki prispevajo k razvoju babiške stroke, ter po potrebi sodeluje pri programih vseživljenjskega učenja.« (Stanek Zidarič, T., Skubic, M., Jug Došler, A., Šerjak, L., 2023).

Pri Zbornici zdravstvene in babiške nege deluje Sekcija babic. V kratki predstavitvi sekcije na spletni strani Zbornice – Zveze pod rubriko »poslanstvo« piše: »Sekcija babic ščiti pravice in interese babic/babištva, skrbi za prepoznavnost babiške stroke in skrbi za njen razvoj. Babištvo je neodvisna, samostojna zdravstvena disciplina v Republiki Sloveniji.
Sekcija medicinskih sester in babic skrbi za strokovni razvoj zaposlenih v zdravstvenem varstvu žensk, otrok in njihovih družin, pripravlja kadrovske normative, strokovne smernice in protokole ter sodeluje pri oblikovanju domače in evropske zdravstvene politike.
Vključeni smo v pripravo zakonodaje s področja zdravstvene in babiške nege in oskrbe, pripravo terminološkega slovarja in drugih pomembnih projektov Zbornice – Zveze.« https://zbornica-zveza.si/strokovne-sekcije/7-sekcija-babic/

V register društev je bilo decembra 2025 vpisano novoustanovljeno Društvo za avtonomno babištvo Slovenije. V predstavitvi pojasnjujejo, da želijo: » /…/ okrepiti avtonomijo babiškega poklica, izboljšati njegovo prepoznavnost ter delovati v korist babic, žensk, otrok in družin. / … / Vizija društva temelji na celostni skrbi za ženske, otroke in družine ter na podpori naravnim telesnim in čustvenim prehodom v nosečnosti, porodu in poporodnem obdobju. Babice želimo omogočati varno, spoštljivo ter v žensko in družino usmerjeno oskrbo, ki prispeva k pozitivni izkušnji materinstva, opolnomočenju žensk in zdravju celotne družbe. Zavzemamo se za to, da so babice prepoznane kot primarne in avtonomne strokovnjakinje za normalno nosečnost, porod in poporodno obdobje, ter da delujemo povezano – tako med seboj kot v sodelovanju z drugimi strokovnjaki na področju perinatalne oskrbe. /…/. Želimo zaščito strokovnih in poklicnih interesov ter vzpostavitev povezane, strokovno podprte in kritično misleče babiške skupnosti.« (Društvo za avtonomno babištvo Slovenije, 2026).

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje babištvo raziskujemo in sodelujemo z različnimi ustanovami in strokovnjakinjami v prizadevanju za krepitev naprednega babištva. Osvetljujemo tudi pomen babištva z vidika javnega zdravja. Usmerjamo se v uveljavljanje koncepta spoštljive porodne oskrbe, pri katerem so babice med osrednjimi nosilkami. Smo del mednarodne raziskave IMAgiNE Global, v kateri zbiramo podatke o kakovosti obporodne oskrbe z vidika doživljanja žensk in zdravstvenih strokovnjakov, vključno z babicami, in jih analiziramo ter izsledke predstavljamo različnim javnostim.

Spomnimo tudi, da je imel NIJZ nosilno vsebinsko vlogo pri prepoznanju babištva kot nesnovne kulturne dediščine V decembru 2021 je bilo babištvo vpisano v slovenski Register nesnovne kulturne dediščine,  človeštva. Strokovna sodelavka NIJZ, dr. Zalka Drglin, je kot strokovnjakinja iz Slovenije sodelovala v ekspertni skupini osmih držav, ki je pripravljala gradivo nominacije babištva za vpis na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine. Ta je bila slovesno potrjena 6. decembra 2023. To izjemno priznanje babištvu je obenem tudi zaveza k zaščiti babištva in podpori njegovemu nadaljnjemu razvoju v dobro žensk in družin. Pomen in vloga babic, opisana v dokumentaciji vpisa na Unescovem Reprezentativnem seznamu, še nista v polnosti uresničena. Tudi v Sloveniji potrebujemo babice, ki bi zagotavljale uresničevanje pravic žensk do varne, primerne, ustrezne, učinkovite, pravočasne, spoštljive, vključujoče, osebnostno in kulturno občutljive obporodne zdravstvene oskrbe najvišje kakovosti, ki jo je mogoče zagotoviti, in s tem do najvišje dosegljivih ravni telesnega in duševnega zdravja ženske in otroka in njunega varovanja, potrebujemo tudi v Sloveniji. (Drglin, Z., Šimnovec, I., 2025).

Kot nosilca sta v Register nesnovne kulturne dediščine vpisana Sekcija medicinskih sester in babic in Združenje Naravni začetki. Slednji pri svojem dolgoletnem delu podpira razvoj naprednega babištva; med drugim s strokovnim izobraževanjem babic V varnih rokah, in aktivnostmi, kot so organizacija in izvedba dogodkov za babiško in splošno javnost Babiški kafé v letu 2024, ki so se zaključili z objavo spletne publikacije, in zloženko Kaj dela dobra babica, ki je izšla 2025. Združenje je tudi mednarodno aktivno, med drugimi je bila njihova gostja v Sloveniji mednarodno uveljavljena babica Ina May Gaskin, med drugim dobitnica Right Livelihood Award, ki jo podeljujejo za izjemno delovanje v praksi in zgledne rešitve na področju največjih težav današnjega sveta, za njen  doprinos k promociji fiziološkega poroda in babištva.

Kje vse bi potrebovali babice?

Babice bi morali zaposlovati na vseh deloviščih, za katere so pridobile ustrezne kompetence, torej pri izvajanju vzgoje za zdravje, zdravstvenih storitev oskrbe zdrave nosečnice, pri izvajanju porodne pomoči in oskrbe matere in novorojenčka v porodnišnicah ter doma po tem, ko ženska z otrokom zapusti porodnišnico – takrat skrbi za mamo, otroka oziroma celo družino.

Slovenija potrebuje premišljeno načrtovanje izobraževanja in zaposlovanja babic. V ta namen so med drugim pomembni pregled aktualnega stanja glede številčnosti babic, delovnih mest, na katerih trenutno babice delajo, ocena potreb po babiškem strokovnem delu v Sloveniji sedaj in projekcija za prihodnja leta oziroma desetletja, tudi na podlagi podatkov o starosti, upokojevanju v prihodnje.

Sekcija babic je članica Mednarodne zveze babic. Če je cilj, da bi babica spremljala zdravo nosečnico, porodnico in žensko z otrokom po porodu, je mogoče sklepati, da za takšno prakso tudi v Sloveniji primanjkuje babic. Če potrebujemo globalno milijon babic več, koliko več jih potrebujejo ženske in družine v Sloveniji? Čas je, da se znanja različnih strokovnjakinj iz različnih organizacij povežejo v izoblikovanje babištva, kot ga potrebujejo ženske in družine: da bo babic dovolj in da bodo opravljale vse tisto delo, za katerega so usposobljene.

Smer: spoštljiva porodna oskrba!

Babištvo je stroka s specifičnimi znanji, z natančno določenimi kompetencami in odgovornostmi. Prvenstveno se posveča fiziološkim potekam  nosečnosti, poroda in poporodnega obdobja, vključno z dojenjem. Kot ugotavljajo raziskave o  potrebah žensk in družin, bi bilo smiselno intenzivneje razvijati porodno oskrbo, v kateri ena babica skrbi za eno (zdravo) porodnico, če se pričakuje rojstvo zdravega otroka, in se usmeriti v razvoj neprekinjene oskrbo ženske v obdobju nosečnosti, med poroda in v času po njem, v ustreznem sodelovanju z drugimi zdravstvenimi strokovnjaki. Vzporedno je treba okrepiti prizadevanja za spoštljivo obporodno oskrbo, kar vključuje dva pomembna vidika: praksa mora biti utemeljena na izsledkih, ob tem pa je zagotovljeno dosledno uveljavljanje človekovih pravic žensk.

Čestitamo vsem babicam in babičarjem, ki spoštljivo in sočutno podpirajo ženske na poti v materinstvo!

Pripravila: dr. Zalka Drglin, NIJZ