Mednarodni dan žensk, 8. marec

Spoštovane prebivalke Slovenije, dekleta in ženske, najprej čestitke ob vašem prazniku.

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje dejavno praznujemo – z mislijo na dobro počutje in zdravje žensk ter kakovost njihovega življenja. Posebej se posvečamo ženskam na poti v materinstvo. Del naših prizadevanj je posvečen krepitvi človekovih pravic žensk, na primer pravice do nenasilja.

Materinstvo in usmeritev v sodelovalno starševstvo

Seveda, nekatere ženske si ne želijo postati mama, nekatere pa zaradi različnih razlogov svoje želje po materinstvu ne uresničijo – morebiti zaradi zdravstvenih težav, življenjskih okoliščin ali česa tretjega. Vemo, da je starševstvo povezano z veliko dela, čustvenega in praktičnega. V Sloveniji je večina mater tudi drugače delovno aktivnih. Nekaj podatkov o naštetem najdete spodaj.

Ste vedeli …

… da je na začetku leta 2024 imela Slovenija 2.123.949 prebivalcev; žensk je bilo 49,7 %, moških pa 50,3 % (SURS, 2025a).
… da je med prebivalkami Slovenije, ki so stare 15 let ali več, tri četrt rodilo vsaj enega otroka? Povedano drugače, med ženskami, starimi najmanj 15 let, je bilo po zadnjih razpoložljivih podatkih iz leta 2021 nekaj manj kot četrtina (24 %) brez otrok?
… da je med materami bilo največ takih z dvema otrokoma (54 %), sledile so tiste z enim otrokom (27 %) in s tremi (15 %)?
… da se zadnjih pet let, od 2019 naprej, povprečna starost mater ob rojstvu otroka ni spremenila, znašala je 31,1 leta?
… da je povprečna starost ob rojstvu prvega otroka 29,7 leta?
… da je v starostni skupini 18–64 let stopnja delovne aktivnosti mater z dvema otrokoma leta 2023 v Sloveniji znašala 86,2 %, višja je bila le na Švedskem (88,7 %). Med materami s tremi otroki ali več pa je bila 77,5-odstotna, kar je Slovenijo prav tako uvrščalo visoko, na 4. mesto. (Slovenija: 77,5 %, EU: 56,8 %).
… da je bilo leta 2023 bilo med 941.292 delovno aktivnimi prebivalci 44,9 % žensk. Njihov delež je bil največji, 97,0-odstoten, v poklicni skupini vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev predšolskih otrok.
(SURS, 2025b).
… da je bilo leta 2025 je bilo po še neuradnih podatkih v Sloveniji 16.820 porodov, kar je 114 porodov ali 0,7 % več, kot v letu 2024 (NIJZ, 2026).

Na NIJZ podpiramo dejavno očetovstvo že od rojstva dalje in si prizadevamo za krepitev sodelovalnega starševstva, to prispeva k dobremu razvoju otroka in kakovosti življenja vseh družinskih članov.

Več na: https://zdaj.net/info-portal/strokovne-smernice-sodelovalno-starsevstvo-razlicne-stroke-za-skupno-dobro/

Krepitev in uveljavitev koncepta spoštljiva porodna oskrba

Na Nacionalnem inštitut za javno zdravje sodelujemo v mednarodnem projektu IMAgiNE Global (prej imenovan IMAgiNE EURO), v katerem proučujemo zdravstveno oskrbo mater in novorojenčkov v evropski regiji in prizadevanja usmerjamo v njeno nadgradnjo in izboljšanje.

Vemo, da za dober vstop v materinstvo potrebujemo tudi kakovostne zdravstvene storitve, pomembna kazalnika sta umrljivost in obolevnost žensk in otrok. Ob tem pa sta ključni tudi podpora in pomoč, ki temeljita na kakovostnem in spoštljivem odnosu med porodnico in zdravstvenimi strokovnjaki. Naj poudarimo, da so naša prizadevanja neposredno vezana na smernice Svetovne zdravstvene organizacije. Ob tem pa je prav v 2025 Svetovna zdravstvena organizacija izvedla kampanjo »Zdravi začetki, svetla prihodnost«, s katero je pozvala zdravstvene sisteme, naj dajejo prednost zdravju žensk med nosečnostjo in po njej, kar še podčrtuje pomen naše raziskave in njene cilje.

Podatke iz različnih časovnih obdobij analiziramo, rezultate pa predstavljamo v znanstvenih, strokovnih in poljudnih prispevkih. O njih smo že pisali. Nekatere pa predstavljamo v nadaljevanju.

• Odnosni vidiki, kot so pravočasna pozornost in podpora zdravstvenih strokovnjakov, jasna komunikacija, informirana izbira, varovanje zasebnosti in telesne ter duševne celovitosti, so poleg klinično utemeljenih postopkov in posegov sestavni del kakovostne porodne oskrbe.
• Za pozitivno in kakovostno porodno izkušnjo ženske potrebujejo na dokazih utemeljeno oskrbo ter sočutno in individualizirano podporo. Ti dejavniki vplivajo na porodno izkušnjo ter na kratkoročno in dolgoročno zdravje in dobrobit žensk, novorojenčkov in družin.
• Potrebna so prizadevanja za izboljšanje komunikacije, izvajanje na dokazih temelječih praks in spoštovanje pravic žensk.
• Nujno je stalno spremljanje kazalnikov nespoštovanja in zlorab, hkrati pa je potreben premik v paradigmi, ki bo zagotovil varno in spoštljivo obporodno oskrbo za vse.
• Oblikovalci (zdravstvenih) politik morajo prednostno vlagati v dolgoročno krepitev zdravstvenega varstva mater in novorojenčkov ter zagotoviti, da so zdravstvene ustanove vedno ustrezno opremljene in pripravljene za zagotavljanje kakovostne oskrbe – tako v vsakdanjih razmerah kot tudi v času kriz, kot je bila pandemija covida-19.

Vsem ženskam mora biti zagotovljena kakovostna, na dokazih temelječa, enakopravna in spoštljiva obporodna oskrba; okrepiti je potrebno aktivnosti za njeno polno uresničevanje.

Če ste bolj radovedni – na tej povezavi prikazujemo nekaj novejših izsledkov o tem, kako ženske v Sloveniji doživljajo porodno oskrbo.

Dolgo so si ženske in tudi moški prizadevali za reproduktivne pravice, njihov pomemben del je tudi pravica do kakovostne, na izsledkih utemeljene in spoštljive sočutne porodne oskrbe. Z raziskavo nadaljujemo in sprašujemo, kako porodnice doživljajo obporodno skrb v letu 2026 (pa tudi v predhodnih letih). Širimo se prek meja Evrope, zato smo 2024 spremenili tudi ime. V mednarodni projekt je poleg Slovenije v 2026 vključenih že 37 držav! Veseli smo vsake matere, ki s sodelovanjem v raziskavi doda svoj glas o izkušnji, o tem, kaj je bilo dobro, podporno in dobrodošlo in o tistem, kar morda ni bilo in bi kazalo spremeniti.

Ozaveščanje o nasilju nad ženskami

Ob zavedanju pomena ozaveščanja o nasilju nad ženskami, o prepoznavanju in preprečevanju nasilja smo v novembru in decembru 2025 pripravili tudi prispevke, povezane s to tematiko. Kajti nasilje nad ženskami in dekleti je ena od najbolj sistematičnih in pogostih kršitev človekovih pravic na svetu. Države Evropske unije pri tem niso izjema. Zaskrbljujoči so podatki, ki kažejo, da je vsaka tretja ženska žrtev fizičnega in/ali spolnega nasilja, večinoma s strani intimnega partnerja (Svet Evropske unije, 2024). Več o tej tematiki, nalogah in zavezah ter konkretni podpori in pomoči v prispevkih:

• https://nijz.si/zdravstveno-varstvo/zdravstvena-pismenost/ranljive-skupine/vsak-stik-z-zdravstvenim-sistemom-je-lahko-priloznost-za-pomoc-osebi-ki-dozivlja-nasilje/
• https://nijz.si/zdravstveno-varstvo/zdravstvena-pismenost/ranljive-skupine/ko-dom-postane-najnevarnejsi-prostor-za-zenske/
• https://nijz.si/zdravstveno-varstvo/zdravstvena-pismenost/ranljive-skupine/spolne-reproduktivne-pravice-zensk/

Uresničevanje človekovih pravic žensk, reproduktivnih pravic, vključno s pravico do nenasilja, je temelj za zagotavljanje enakosti, zdravja in svobode izbire, kar omogoča ženskam, da oblikujejo lastno prihodnost. In sedanjost.

Hvala vsem, ki si prizadevate zanje.

Skupaj v dobro žensk!

Pripravili: dr. Zalka Drglin in Anja Bohinec, CPRZ