Dojenje je naraven način prehranjevanja, ki v prvih šestih mesecih dojenčku zagotavlja hranilne snovi, prilagojene njegovim potrebam za zdravo rast in razvoj ter sposobnost prebave. Obenem gre tudi za psihološko pomemben del odnosa med materjo in dojenčkom, saj zagotavlja bližino ter občutek varnosti (UNICEF Slovenija, 2022).
Dojenje poleg pozitivnega vpliva na rast in razvoj prinaša tudi številne dolgoročne koristi za zdravje. Raziskave kažejo, da je daljše obdobje dojenja povezano z večjim zaščitnim učinkom ter manjšim tveganjem za razvoj debelosti in sladkorne bolezni tipa 2 pri otrocih in mladostnikih. Nekatere koristi so povezane tudi z zdravjem mater, saj je daljše obdobje dojenja povezano z manjšim tveganjem za razvoj kroničnih nenalezljivih bolezni ter raka dojk in jajčnikov (SZO, 2017).
Vsebina
Dojenje ni vedno samoumevno ali enostavno
Dojenje je proces, ki se pri materi in otroku lahko vzpostavlja dlje časa. Pri tem se lahko pojavijo različni izzivi, zaradi katerih dojenje ne poteka v skladu s pričakovanji ali željami.
V Sloveniji so na voljo usposobljeni zdravstveni delavci ter strokovnjaki za laktacijo in dojenje, ki pomagajo pri reševanju težav, nudijo strokovno podporo ter svetujejo pri vzpostavljanju in nadaljevanju dojenja.
Čeprav je dojenje naraven način hranjenja dojenčka, obstajajo okoliščine in stanja, zaradi katerih ženska ne more ali ne sme dojiti oziroma je dojenje začasno odsvetovano. V takšnih primerih je priporočljiv posvet z zdravstvenim delavcem, ki lahko glede na posamezno situacijo zagotovi ustrezne informacije, podporo in usmeritve.
Dojenje je lahko tudi osebna odločitev matere, zato je pomembno, da ima vsaka ženska dostop do zanesljivih in razumljivih informacij ter možnost, da se odloči brez občutka pritiska ali krivde.
Sestava materinega mleka se spreminja
Ena od posebnosti materinega mleka je njegova dinamična sestava, ki se spreminja in prilagaja potrebam razvijajočega se otroka. Vsebuje vodo, hranila, vitamine, minerale in številne druge snovi, ki sodelujejo pri otrokovi rasti ter zaščiti pred okužbami.
V prvih dneh po porodu se izloča mlezivo oziroma kolostrum. To je gostejše, rumenkasto mleko z visoko vsebnostjo protiteles, imunskih celic in drugih zaščitnih snovi. Mlezivo se izloča v majhnih količinah, saj se novorojenček sprva še uči hranjenja in lažje obvladuje manjše količine hrane.
Novorojenčkov imunski sistem je ob rojstvu še nerazvit, zato imajo te sestavine pomembno vlogo pri zgodnji zaščiti pred okužbami in razvoju imunskega sistema. Zaradi izrazite zaščitne vloge mlezivo pogosto imenujemo tudi »otrokovo prvo cepivo«. Ima tudi blag odvajalni učinek in spodbuja izločanje mekonija, prvega blata novorojenčka (UNICEF Slovenija, 2022).
Mlezivo nato postopoma preide v prehodno mleko, ki se izloča v nekoliko večjih količinah. Med približno tretjim in petim dnem pride do tako imenovanega ”navala mleka”, ko prsi postanejo bolj napete. Takrat je pomembno, da je otrok čim pogosteje pristavljen (ZDAJ, 2019).
Približno dva tedna po porodu se začne izločati zrelo mleko z nekoliko drugačno sestavo kot kolostrum, saj vsebuje višjo koncentracijo laktoze in maščob.
Kaj vsebuje zrelo materino mleko?
Zrelo materino mleko vsebuje 88% vode, v njem pa se v večjih količinah nahajajo tudi makrohranila:
Mleko – več kot le otrokova prva prehrana
Hormona, neposredno vključena v proces dojenja
Prolaktin spodbuja nastajanje mleka
Na sproščanje prolaktina vpliva predvsem otrokovo sesanje. Približno 30 minut po podoju se raven prolaktina poveča, kar spodbuja nadaljnje nastajanje mleka.
V prvih tednih je pogosto dojenje ključno za vzpostavitev laktacije, pozneje pa se njegovo nastajanje uravnava po načelu ponudbe in povpraševanja. Ker se prolaktin intenzivneje izloča ponoči, so nočni podoji prav tako pomembni za ohranjanje zadostne količine mleka (SZO, 2009).
Oksitocin omogoča iztekanje mleka
Oksitocin pomaga pri sproščanju mleka iz dojke, hkrati pa spodbuja občutek umirjenosti, zmanjšuje stres ter krepi povezanost med materjo in otrokom. Njegovo izločanje spodbuja predvsem dojenčkovo sesanje, lahko pa tudi pogled na dojenčka in njegov dotik, vonj ali jok.
Po porodu oksitocin spodbuja tudi krčenje maternice ter tako pomaga zmanjševati krvavitve in omogoča hitrejše okrevanje (SZO, 2009).
Bolečina, stres ali čustvena stiska matere lahko začasno prekinejo izločanje oksitocina in s tem upočasnijo pretok mleka. Za uspešen potek dojenja je zato ključnega pomena, da je mati deležna podpore, je pomirjena in se udobno počuti (ZDAJ, 2019).
Materino mleko vsebuje tudi hormone, povezane z apetitom in presnovo
Materino mleko vsebuje številne hormone, ki sodelujejo pri uravnavanju apetita ter vplivajo na dojenčkovo presnovo in telesno sestavo. Zaradi načina delovanja so povezani z manjšim tveganjem za pojav otroške debelosti (Andreas in sod., 2014).
- Leptin je hormon, ki med hranjenjem možganom posreduje signal za sitost, s čimer sodeluje pri uravnavanju vnosa hrane in telesne mase dojenčka (Sinkiewicz-Darol in sod.., 2022).
- Adiponektin je udeležen v procese uravnavanja dojenčkove presnove, prav tako pa uravnava vnetni odziv in izboljšuje občutljivost na inzulin (Suwaydi in sod., 2021).
- Grelin spodbuja hranjenje in vpliva na sproščanje rastnega hormona, ki spodbuja rast ter razvoj dojenčka (Suwaydi in sod., 2021).
Med manj raziskanimi hormoni, ki prav tako vplivajo na otrokovo presnovo, so apein, nesfatin-1, obestatin in rezistin (Benedik, 2018).
Koristne bakterije v materinem mleku
Do približno leta 2003 je veljalo prepričanje, da je materino mleko sterilno, kar pa se je ob porastu podrobnejših raziskav mlečne sestave izkazalo za napačno.
V materinem mleku je bilo do danes prepoznanih več kot 800 različnih bakterijskih vrst. Največ je bifidobakterij in mlečnokislinskih bakterij oz. laktobacilov, ki krepijo dojenčkovo imunost, preprečujejo vnetja in sodelujejo pri normalnem delovanju črevesja (Rebello in sod., 2025).
Dojenček z vsakim podojem zaužije več kot deset tisoč koristnih bakterij, kar pripomore k vzpostavljanju zdravega črevesnega mikrobioma (Kim in Yi, 2020).
Bakterije, ki jih dojenček zaužije z materinim mlekom, so povezane s številnimi dolgoročnimi koristmi za njegovo splošno zdravje. Pomagajo preprečevati razvoj alergij, želodčnih in črevesnih okužb ter okužb sečil. Poleg tega zmanjšajo tudi tveganje za pojav debelosti in drugih presnovnih bolezni kasneje v življenju (Andres in sod., 2023).
Kako materino mleko pomaga pri zaščiti pred okužbami?
Materino mleko vsebuje številne sestavine, ki sodelujejo pri razvoju in delovanju otrokovega imunskega sistema in ga s tem ščitijo pred pojavom okužb.
Ogljikovi hidrati, ki podpirajo črevesno mikrobioto
Humani mlečni oligosaharidi (HMO) so posebna skupina ogljikovih hidratov, ki jih materino mleko poleg laktoze vsebuje v večjih količinah. Znanih je več kot 100 različnih vrst HMO.
Čeprav jih dojenček ne more prebaviti, so ključen vir za razvijajočo se črevesno mikrobioto, saj:
- spodbujajo rast in delovanje koristnih črevesnih bakterij,
- pomagajo omejevati razmnoževanje škodljivih mikroorganizmov,
- ščitijo pred pojavom okužb,
- podpirajo razvoj imunskega sistema.
(Andres in sod., 2022)
HMO delujejo tudi kot ”vabe” za škodljive bakterije in viruse ter s tem preprečujejo pojav okužb in drisk pri dojenčku (Wiciński in sod., 2020). Delovanje nekaterih med njimi je povezano tudi z manjšim tveganjem za pojav nekrotizirajočega enterokolitisa – NEC, hudega črevesnega vnetja pri novorojenčkih. Čeprav se posamezne vrste HMO dodajajo tudi mlečnim formulam, ostaja materino mleko edinstven vir njihove raznolikosti (Wang in sod., 2024; Kariyawasam in sod., 2025).
Strokovna podpora pri dojenju
Vsaka izkušnja z dojenjem je drugačna, zato je povsem običajno, da se pojavijo različna vprašanja ali izzivi. Pomembno je, da mati v takšni situaciji ne ostane sama ter da čim prej dobi strokovno in zanjo primerno podporo.
V Sloveniji je pomoč pri dojenju med drugim na voljo:
- v Novorojencem prijaznih porodnišnicah, ki nudijo 24-urno telefonsko pomoč,
- pri patronažnih medicinskih sestrah,
- pri Mednarodno pooblaščenih svetovalcih za laktacijo (IBCLC), ki nudijo tudi poglobljeno individualno svetovanje,
- pri prostovoljnih svetovalkah za dojenje La Leche League Slovenija, ki delujejo po načelu ’’mama mami’’ in redno organizirajo spletna srečanja.
Svetovalke in svetovalci za dojenje dveh organizacij, IBCLC in LLL.
Mednarodno pooblaščeni svetovalci za laktacijo (IBCLC) Društvo svetovalcev za laktacijo in dojenje Slovenije www.dojenje.org
Svetovalke za dojenje La Leche League Slovenija, društvo za podporo in pomoč doječim materam (LLL Slovenija) www.dojenje.net
Dojenju prijazno mesto
V mestih, ki nosijo naziv Dojenju prijazno mesto (DPM) obstajajo brezplačne podporne skupine, ki jih vodijo IBCLC svetovalci. Pobudi DPM se je do sedaj pridružilo 5 slovenskih mest, in sicer Mislinja, Slovenj Gradec, Ravne na Koroškem, Novo mesto in Koper. V postopku pa je trenutno še 7 mest, in sicer: Kranj, Celje, Dravograd, Izola, Maribor, Ormož in Šmarješke toplice. Strokovna pomoč je na voljo tudi v Ljubljani.
Ob odhodu iz porodnišnice pri zdravstvenem osebju preverite, kje deluje vam najbližja skupina in se povežite z njimi za brezplačno strokovno podporo.
Več o pobudi Dojenju prijazno mesto
Nacionalni odbor za spodbujanje dojenja (NOSD) deluje pod okriljem Slovenske fundacije za UNICEF in združuje strokovnjake s področja zdravstva, katerih poslanstvo je spodbujanje dojenja z izobraževanjem zdravstvenih delavcev, podporo materam ter ozaveščanjem javnosti, s ciljem povečati delež dojenih otrok.
NOSD v okviru javnega razpisa, ki ga sofinancira Ministrstvo za zdravje, vabi mesta k vključitvi v projekt »Dojenju prijazno mesto – širitev mreže«. Projekt je namenjen krepitvi podpore doječim materam in njihovim družinam na lokalni ravni ter ustvarjanju okolja, ki spodbuja, omogoča in normalizira dojenje kot naraven in zdrav način hranjenja dojenčkov ter malčkov.
Spodbujanje dojenja poleg številnih koristi za zdravje otrok in mater prinaša tudi pozitivne učinke v širšo družbo, prispeva k zmanjševanju neenakosti, varovanju okolja in dolgoročnemu trajnostnemu razvoju lokalnih skupnosti. Hkrati pomaga zmanjševati revščino ter izboljšuje blaginjo družin, saj dojenje pomeni tudi pomemben finančni prihranek.
Pobuda Dojenju prijazno mesto, ki jo izvaja NOSD, dopolnjuje globalno pobudo Novorojencem prijazna porodnišnica in nacionalno pobudo Dojenju prijazna zdravstvena ustanova, s čimer krepi celovit sistem podpore dojenju v Sloveniji.
Viri
- Aits S., Gustafsson L., Hallgren O., Brest P., Gustafsson M., Trulsson M., Mossberg A.K., Simon H.U., Mograbi B., Svanborg C. 2009. HAMLET (human alpha-lactalbumin made lethal to tumor cells) triggers autophagic tumor cell death. International journal of cancer. 124(5):1008-1019. https://doi.org/10.1002/ijc.24076
- Andreas N.J., Hyde M.J., Gale C., Parkinson J.R., Jeffries S., Holmes E., Modi N. 2014. Effect of maternal body mass index on hormones in breast milk: a systematic review. PLoS One. 9(12):e115043. https://doi.org/10.1371/journal.pone.0115043
- Andres SF, Scottoline B, Good M. 2023. Shaping infant development from the inside out: Bioactive factors in human milk. Seminars in perinatology. 47(1):151690. https://doi.org/10.1016/j.semperi.2022.151690
- Benedik E. 2018. Bioaktivne snovi (hormoni) v materinem mleku: pregled literature. V: Bratanič, ur. Dojenje: dober temelj za življenje: Zbornik prispevkov. Ljubljana: Slovenska fundacija za UNICEF, str. 21–28
- Donald K,, Petersen C., Turvey S.E., Finlay B.B., Azad M.B. 2022. Secretory IgA: Linking microbes, maternal health, and infant health through human milk. Cell host microbe. 30(5):650-659. https://doi.org/10.1016/j.chom.2022.02.005
- Kariyawasam K.P., Somaratne G., Dillimuni S. D., and Walallawita U. 2025. Comparative Analysis of Breastfeeding and Infant Formulas: Short- and Long-Term Impacts on Infant Nutrition and Health. Food science and nutrition: e70788. https://doi.org/10.1002/fsn3.70788
- Kim S.Y., Yi D.Y. 2020. Components of human breast milk: from macronutrient to microbiome and microRNA. Clinical and experimental pediatrics. 63(8):301-309. https://doi.org/10.3345/cep.2020.00059
- Mossberg A.K, Hun Mok K., Morozova-Roche L.A., Svanborg C. 2010. Structure and function of human α-lactalbumin made lethal to tumor cells (HAMLET)-type complexes. The FEBS journal. 277(22):4614-1625. https://doi.org/10.1111/j.1742-4658.2010.07890.x.
- Nolan L.S., Parks O.B., Good M. 2019. A Review of the Immunomodulating Components of Maternal Breast Milk and Protection Against Necrotizing Enterocolitis. Nutrients, 12(1):14. https://doi.org/10.3390/nu12010014
- Sinkiewicz-Darol, E., Adamczyk, I., Łubiech, K., Pilarska, G., Twarużek, M. 2022. Leptin in Human Milk—One of the Key Regulators of Nutritional Programming. Molecules, 27:3581. https://doi.org/10.3390/molecules27113581
- Suwaydi M.A., Gridneva Z., Perrella S.L., Wlodek M.E., Lai C.T., Geddes D.T. 2021. Human Milk Metabolic Hormones: Analytical Methods and Current Understanding. International journal of mollecular science, 22(16):8708. https://doi.org/10.3390/ijms22168708
- SZO. 2009. Infant and Young Child Feeding: Model Chapter for Textbooks for Medical Students and Allied Health Professionals. SESSION 2, The physiological basis of breastfeeding. https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK148970/ (julij 2026)
- SZO. 2017. Continued breastfeeding for healthy growth and development of children. Ženeva, Svetovna zdravstvena organizacija https://www.who.int/tools/elena/bbc/continued-breastfeeding (julij 2026)
- Unicef Slovenija. 2022. Materino mleko. Ljubljana, Slovenska fundacija za Unicef https://dojenje.unicef.si/materino-mleko/ (julij 2026)
- Wang X., Li L., Liu T., Shi Y. 2024. More than nutrition: Therapeutic potential and mechanism of human milk oligosaccharides against necrotizing enterocolitis. Life sciences. 15(339):122420. https://doi.org/10.1016/j.lfs.2024.122420
- Wiciński M., Sawicka E., Gębalski J., Kubiak K., Malinowski B. 2020. Human Milk Oligosaccharides: Health Benefits, Potential Applications in Infant Formulas, and Pharmacology. Nutrients. 12(1):266. https://doi.org/10.3390/nu12010266
- ZDAJ. 2019. Dojenje. Ljubljana, Nacionalni inštitut za javno zdravje. https://zdaj.net/poporodno-obdobje/dojenje/ (julij 2026)
Avtorice: Tjaša Bonča, mag. inž. prehrane, Nastja Šivec dipl. san. inž. in Maja Broder, dipl. babica
