Prepoznavanje in uravnavanje čustev v družini

Čeprav so otroci še zelo majhni, že doživljajo »velika« čustva. Odhod v vrtec je za otroke lahko zastrašujoč, saj srečujejo nove ljudi in se počutijo sramežljive. Mala sestrica pogosto zmoti njihovo igro, kar jih razjezi. Žalostni so, kadar se njihovo raziskovanje parka konča prej, kot bi si želeli.  Zvečer, ko jih objamete in zaželite lahko noč, se počutijo pomirjeni. Nenapovedan obisk prijateljev jih preseneti in razveseli. Ta in druga čustva so za otroke še nova, zato jih včasih lahko preplavijo. Da se jih naučijo prepoznavati in uravnavati, potrebujejo podporo in zgled odraslih.

Vsa čustva so dovoljena

Čustva so ključen del  življenja, saj nam pomagajo prepoznati in izraziti svoje potrebe, graditi odnose z drugimi, soočati se z izzivi ter osebno rasti. So kot notranji kompas, ki nas vodi skozi življenje – veselje, jeza, žalost, gnus in strah nam dajejo pomembne informacije o tem, kaj nas osrečuje, kaj nas ogroža ali kaj moramo spremeniti. Sprejemanje in izražanje čustev je tako ključno za naše duševno zdravje in osebni razvoj.

Izražanje in uravnavanje čustev je pomembna veščina, ki jo otrok še razvija. Ko doživlja močna čustva, jih lahko občuti zelo intenzivno. V takih trenutkih je vloga odraslega ključna, saj s svojo umirjeno prisotnostjo nudi občutek varnosti in ponuja zgled, kako ravnati ob močnem čustvu.

Pomembno je, da se o čustvih pogovorite in otroku pomagate razumeti, kaj se dogaja v njegovem telesu. Na primer, lahko rečete: »Pred kosilom ne smeš jesti bonbonov, to te je razjezilo, kajne? To je povsem normalno in razumem, zakaj se tako počutiš.«

Ključno vlogo pri učenju obvladovanja močnih čustev igra sprejemajoč pristop. Otrok takrat čuti, da ste z njim v vseh trenutkih, tako v dobrem kot v slabem razpoloženju in da so vsa čustva dovoljena. Ko se otrok pomiri, mu pojasnite, da obstajajo primerni in neprimerni načini izražanja čustev. Na primer, čeprav je jezen, to ne pomeni, da lahko brca in tepe druge.

Starševstvo nas pogosto nauči veliko tudi o naših lastnih čustvih in o tem, kako jih uravnavati. Če vas otrokovo vedenje ali čustva vznemirjajo, se lahko naučite, kako se umiriti in obvladovati takšne situacije.

Napadi besa so lahko zelo intenzivni

Možgani otroka še niso dovolj razviti, da bi  samostojno obvladal močna čustva, za to potrebuje bližino pomirjenega odraslega. Ko se stvari ne odvijajo tako, kot si želi – kar se zgodi pogosto – se v njem vzbudijo jeza, frustracija in trma. Ti močni čustveni odzivi so naravni del odraščanja, zato je pomembno, da so starši nanje pripravljeni in vnaprej razmislijo, kako se bodo v teh situacijah odzvali. Kaj je v vaši družini sprejemljivo in kako boste ustrezno ukrepali?

Dobro je imeti načrt za soočanje z zahtevnimi čustvi, tako za otroka kot zase, saj je za umiritev napete situacije ključno, da starš ostane miren. Vaše vznemirjenje in jeza ne bosta pomirila otrokove. Resnično vzgajamo le takrat, ko smo umirjeni in povezani z otrokom. Čustven odziv starša na otrokovo trmo je sicer normalen, vendar so možgani starša vendarle bolj zreli od otrokovih in zato se pričakuje, da zna obvladati svoja čustva in reagirati premišljeno. Tako kot za otroke, tudi za starše velja, da obstajajo primerni in neprimerni načini izražanja čustev.

Vir fotografije: pexels.com

Otrok ni odgovoren za vaša čustva in reakcije

Če opazite, da se vaša napetost stopnjuje, je pomembno, da pokažete primeren način obvladovanja čustev in s tem postanete pozitiven zgled za otroka. Pri umirjanju vam lahko pomagajo globoko dihanje, štetje do deset, gibanje, pisanje, poslušanje glasbe ali sprostitvene vaje. Poskusite imeti v mislih, da so močna čustva normalen del otrokovega razvoja. Opomnite se, da so to trenutki rasti in učenja za oba in da je vaša umirjena reakcija najboljša pot do rešitve.

Ko se pomirite, si vzemite čas, da se z otrokom pogovorite o tem, kaj se je zgodilo. Če se vam zdi, da ste odreagirali neprimerno, se iskreno opravičite. Lahko rečete na primer: “Opravičujem se, ker sem povzdignil glas. Nisem želel, da se zaradi tega počutiš slabo.” S tem otroku pokažete, da je v redu priznati napake in si prizadevati za izboljšanje.

Otroku pomagajte prepoznati čustva

Odrasli igramo ključno vlogo pri tem, da otrokom pomagamo razumeti čustva. To storimo tako, da čustva poimenujemo, pojasnimo, kaj jih je povzročilo in pojasnimo njihovo vlogo. S pogovarjanjem o čustvih se otrok uči besed za opisovanje svojih občutkov. Ko smo pozorni na otrokova čustva in o njih odprto govorimo, mu pomagamo razvijati socialne spretnosti in empatijo. S časom otrok postane bolj sposoben prepoznati in razumeti ne le svoja čustva, temveč tudi čustva drugih.

Ko otroku prepoveste določeno vedenje za izražanje čustev, kot je na primer udarjanje drugih, mu vedno ponudite alternativne načine, kako lahko ravna. Lahko mu predlagate, da kriči v stranišču, stisne plišasto igračo ali zapusti prepir in se umakne v miren kotiček. Pomembno je, da otrok ve, kako lahko primerno izrazi svoja čustva in se umiri na način, ki je sprejemljiv in varen.

Otroka usmerjajte, da opazuje različna čustvena stanja, na primer, ko skupaj berete knjigo ali gledate risanko. Skupaj razmišljajta o tem, kako se liki počutijo in kako ravnajo zaradi svojih čustev. Katera žaba je zaljubljena? Zakaj je ježek v pesmici žalosten?

O čustvenih stanjih govorite na glas. Povejte otroku, kaj vas kaj vznemiri ali osreči, in razložite, zakaj se tako počutite. Na primer, lahko rečete: “Vesela sem, ker smo skupaj preživeli lep dan.” ali pa »Kako me jezi, da ne najdem parkirnega mesa.« S tem, ko delite svoja čustva, mu pokažete, da je v redu izražati, kaj čutimo in da so tako pozitivna kot negativna čustva sprejemljiva. Opazujte tudi čustvena stanja pri otroku in jih poimenujte: “Vidim, da si navdušen/-a nad to igro.” Na ta način otrok razvija čustveno pismenost, kar pomeni, da se nauči prepoznavati in pravilno izražati svoja čustva.

Po konfliktnih situacijah, ko ste se že vsi pomirili, se pogovorite o tem, kaj se je zgodilo. Kako se je kdo počutil v katerem trenutku? Kaj je šlo narobe in kaj smo se naučili za naprej?

Vir fotografije: freepik.com

Vključite čas za umiritev v družinsko rutino

Težko uživamo v vsakdanjem življenju, če sta naše telo in um ves čas napeta. Misli begajo, preplavlja nas nemir in težko se zberemo. To hitenje in neskončen tok dražljajev se prenašata tudi na otroke, zato je pomembno, da si v vrvežu vsakdana vzamemo nekaj trenutkov za umiritev. Preproste vaje za sproščanje in čuječnost so odličen način, da se lahko skupaj z otrokom naučimo samopomirjanja. Te vaje nam pomagajo izboljšati koncentracijo, zmanjšati napetost, obvladati težke trenutke ter pripomorejo k boljšemu spanju. Učenje zavestnega sproščanja prav tako izboljša naše sposobnosti uravnavanja čustev.

Vir fotografije: freepik.com

• Prepoznavanje napetosti in sproščenosti: Učite otroka razlikovati med napetostjo in sproščenostjo s preprosto vajo izmeničnega napenjanja in sproščanja telesa. Uporabite domišljijo – prosite otroka, naj se pretvarja, da je tog robot, nato pa, da je kot tekoč pesek. Spodbujajte ga, da prisluhne svojim občutkom: “Kje v telesu čutiš napetost? Kako veš, da je tvoje telo sproščeno?”
• Umiritev pred jedjo: Preden začnete jesti, si pri mizi vzemite nekaj trenutkov za umiritev. Vsak član družine lahko pove nekaj o svojem dnevu, to pomaga pri povezovanju in pomirjanju.
• Čuječe izvajanje vsakodnevnih opravil: Vključite vaje čuječnosti v vsakodnevna opravila, kot je na primer počasno in zbrano uživanje jabolka ali umivanje zob. Posvetite pozornost različnim čutom: “Kakšen je občutek na licih, jeziku? Kako zveni, kako diši, kako izgleda?”
• Zibanje igrače s pomočjo dihanja: Otrok naj se uleže na hrbet, vi pa mu položite mehko igračo na trebuh. Spodbujajte ga, naj se osredotoči na svoje dihanje in opazuje, kako se igrača na trebuščku dviguje in spušča z vsakim vdihom in izdihom. S tem nežnim gibanjem naj igračo zaziblje v spanec.
• Sprostitvena masaža pred spanjem: Z nežnim božanjem po telesu pred spanjem lahko pomagate otroku, da se sprosti. Božajte noge, roke, trebušček, prsni koš in glavo. Pri sprostitvi lahko pomaga tudi umirjena pesmica ali nežno brundanje.
• Sproščujoče branje: Vključite branje pomirjujočih zgodb v otrokovo večerno rutino. To lahko pomaga pri umirjanju in pripravi na spanec.

Razumevanje in uravnavanje čustev je ključnega pomena za otrokov čustveni razvoj. Kljub svoji majhnosti otroci že doživljajo kompleksna čustva, ki jih lahko včasih povsem preplavijo, saj njihovi možgani še niso dovolj razviti. Starši imajo ključno vlogo pri tem, da otrokom pomagajo prepoznati, izraziti in regulirati njihova čustva na zdrav način. S potrpežljivostjo, razumevanjem in primernim vodstvom nudijo otrokom občutek varnosti in podpore, kar jim omogoča, da rastejo v čustveno stabilne in empatične osebe. Sposobnost starša, da ostane miren, služi kot dragocen zgled, ki oblikuje otrokovo razumevanje in obvladovanje čustev.

Vir fotografije: freepik.com

Vir naslovne fotografije: freepik.com