Femicid je najhujša oblika nasilja na podlagi spola, ki pomeni umore žensk zaradi njihovega spola in odraža globoko zakoreninjeno neenakost ter neravnovesje moči med spoloma.
Nasilje nad ženskami vključuje verbalno, psihično, telesno in spolno nasilje ter nekatere druge oblike nasilja, skrajna oblika nasilja nad ženskami na podlagi spola pa je umor – femicid.
Obstajajo različne opredelitve femicida, ki se razlikujejo v obsegu; enotna definicija zaenkrat še ne obstaja. Femicid lahko razumemo kot nameren umor žensk zaradi njihovega spola, širše opredelitve pa vključujejo tudi kakršnekoli druge umore žensk ali deklet (Svetovna zdravstvena organizacija, 2012). Evropski inštitut za enakost spolov (2025) s pojmom femicid prav tako označuje umor ženske kot posledico partnerskega nasilja, mučenje in mizoginistično ubijanje žensk, ubijanje žensk in deklet v imenu tako imenovane časti in drugo ubijanje, povezano z za ženske škodljivimi praksami. Sem spada tudi namerno pobijanje žensk in deklet v kontekstu oboroženih spopadov, pa tudi umori žensk, povezani z delovanjem tolp, organiziranim kriminalom, preprodajo drog in trgovino z ljudmi.
Na splošno pa Evropski inštitut za enakost spolov (2025) opredeljuje femicid kot ubijanje žensk in deklet zaradi njihovega spola, ki ga povzročijo ali dopuščajo javni in zasebni akterji. Na primer, ko nekdo ubije žensko, gre za dejanje, ki ga izvaja posameznik/skupina, vendar pa takšna dejanja pogosto omogočajo ali celo spodbujajo širši družbeni pogoji, kot so patriarhalne norme, neenakost spolov, pomanjkanje zaščite za ženske in institucionalna brezbrižnost.
Za statistične namene se femicid opredeli kot umor ženske, ki ga stori intimni partner ter smrt ženske kot posledica škodljivih praks, usmerjenih proti njenemu blagostanju. Intimni partner se pojmuje kot nekdanji ali trenutni zakonec ali partner, ne glede na to, ali storilec deli oziroma je delil prebivališče z žrtvijo (Evropski inštitut za enakost spolov, b.d.).
Svetovna zdravstvena organizacija (2012) opozarja, da so ženske skozi različna življenjska obdobja izpostavljene različnim/številnim oblikam nasilja. Nasilje, ki so mu izpostavljene, ne ogroža le njihovega zdravja, temveč tudi njihovo življenje. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije največji odstotek umorov žensk zagrešijo njihovi sedanji ali nekdanji intimni partnerji.
Vsebina
Femicid in javno zdravje
Femicid je tudi javnozdravstveni problem, saj gre za skrajno obliko nasilja na podlagi spola, ki ima hude posledice za posameznice, družbo in celotno javno zdravje. Poročila Svetovne zdravstvene organizacije (2012; 2013) kažejo, da nasilje nad ženskami povzroča fizične, duševne in socialne težave ter povečuje tveganje za težave v duševnem zdravju, posttravmatski stres in tudi smrt. Takšni dogodki imajo posledice za javno zdravje, saj vplivajo na duševno zdravje bližnjih, vključno z otroki umorjene ženske, ki ostanejo brez obeh staršev, v primeru, da je starš storil kaznivo dejanje – umor. Otroci, ki so žrtve oziroma priče nasilja (če opazujejo nasilje v družini oziroma se soočajo s posledicami nasilja v družini), so trajno čustveno in duševno zaznamovani.
Poleg tega femicid neposredno vpliva na javno zdravje, saj povzroča izgubo življenj in povečuje breme zdravstvenih storitev zaradi poškodb in zdravljenja preživelih ter bližnjih (Devries idr., 2013; WHO, 2013). Femicid ima obsežne in dolgotrajne negativne učinke na družbene norme in povečuje krog nasilja, ki se prenaša skozi generacije. Zaradi pojavnosti femicida obstaja nevarnost, da se nasilje normalizira – kar vpliva na celotno družbo. Femicid simbolno sporoča, da so življenja žensk manjvredna in da imajo moški moč odločanja o njihovem življenju, kar je izjemno nevarno. Hkrati poglablja obstoječe neenakosti, neenaka razmerja moči in krepi družbeno okolje, v katerem se ženske dojema kot manjvredne in podrejene moškim.
Za učinkovito preprečevanje femicida je ključen celovit pristop. To vključuje ozaveščanje splošne in strokovne javnosti, podporo žrtvam nasilja in prevzemanje odgovornosti vseh družbenih sektorjev, vključno z zdravstvenim sistemom. Pomembno je, da ima zdravstveni sektor jasno določene naloge in postopke za ukrepanje v primeru suma na nasilje, vključno s prepoznavanjem znakov nasilja in napotitvijo žrtev k ustrezni pomoči.
Pojavnost femicida globalno in v Sloveniji
Vsak dan partnerji ali drugi bližnji sorodniki povzročijo smrt 140 žensk in deklet, kar pomeni, da ena ženska ali deklica vsakih deset minut umre zaradi nasilja v družinskem ali intimnem okolju (UNODC & UN Women, 2024).
V Evropi in Ameriki ženske v zasebni sferi namerno ubijejo predvsem intimni partnerji. Od vseh žensk, ki so jih leta 2023 v teh državah ubili intimni partnerji ali drugi družinski člani, jih je bilo v Evropi 64 % umorjenih s strani intimnih partnerjev, v Ameriki pa 58 % (UNODC & UN Women, 2024).
Medtem ko se velika večina umorov moških zgodi zunaj domačega okolja, je dom najnevarnejši prostor za ženske in dekleta. Razlogi za to so zakoreninjeni v družbenih normah in stereotipih, pa tudi v diskriminaciji žensk in deklet ter neenakostih (UNODC & UN Women, 2024).
Tudi podatki kažejo na nujnost osredotočanja na preprečevanje nasilja v družini in nasilja nad ženskami, pri čemer je ključno obravnavati tako intimne odnose kot tudi družinske strukture, v katerih so ženske še posebej ranljive in ogrožene.
V zadnjih letih se število femicidov v Sloveniji postopoma povečuje. Podatki Vrhovnega državnega tožilstva (2022) kažejo, da letno beležimo pet do sedem umorov žensk, storjenih v krogu družine. Obsežnost problematike femicida je mnogo širša kot se morda zdi na prvi pogled. Femicid povečuje negotovost v družbi, saj spodkopava občutek varnosti, krepi strah pred nasiljem in zmanjšuje zaupanje v sposobnost družbenih institucij, da zaščitijo posameznice pred nasiljem v intimnih/družinskih odnosih.
Zdravstveni sektor in njegova odgovornost v boju proti femicidu
Ključno je, da so zdravstveni strokovnjaki ustrezno usposobljeni, da prepoznajo intimno partnersko nasilje in tveganja za intimnopartnerski umor. Pomembno je, da so pozorni na znake, ki kažejo, da oseba doživlja nasilje in da ustrezno ukrepajo ob sumu nasilja. Strokovnjaki, ki se posvečajo tej tematiki, opozarjajo, da je kljub razsežnosti problematike, femicid v javnozdravstvenem diskurzu neviden (Bansal idr., 2023).
Plichta (2007) opozarja na študije, izvedene v ZDA, ki so pokazale, da je veliko žensk dostopalo do zdravstvenih storitev v letu pred tem, ko jih je ubil njihov partner. Izboljšanje prepoznavanja nasilja v partnerskih odnosih znotraj zdravstvenih sistemov, še posebej med nosečnostjo, se s strani strokovnjakov predlaga kot način za zmanjšanje tveganja femicida (Campbell idr, 2003). Nekatera orodja za preverjanje izpostavljenosti nasilju v intimno-partnerski zvezi med nosečnostjo imamo tudi v Sloveniji, na primer vprašalnika NADO in WAST; WAST se uporablja tudi ob prvem preventivnem pregledu po porodu. Pomembno je, da zdravstveni strokovnjaki uporabljajo ta orodja, saj prispevajo k pravočasnemu prepoznavanju tveganj za nasilje v družini ter k prepoznavi nasilja v družini; tako lahko pomagajo nosečnicam/materam ter hkrati pripomorejo k temu, da se nasilje ustavi. S sočutnim in spoštljivim pristopom zdravstveni strokovnjaki podprejo nosečnice, jih seznanijo s celotno mrežo virov pomoči ter opolnomočijo, da poiščejo pomoč.
Zdravstveni sektor ima pomembno vlogo pri odzivanju na nasilje nad ženskami. Ženske, ki so žrtve nasilja, pogosto poiščejo zdravstveno pomoč zaradi poškodb, vendar običajno ne razkrijejo, da doživljajo nasilje. Dokazi kažejo, da ženske, ki so žrtve nasilja, pogosteje uporabljajo zdravstvene storitve kot ženske, ki niso žrtve nasilja. Ko žrtve nasilja poiščejo zdravstveno pomoč zaradi posledic nasilja, praviloma ne povedo resničnega vzroka svojih poškodb ali težav, zato je pomembno, da so zdravstveni strokovnjaki pozorni na znake, ki kažejo, da ženska doživlja nasilje ter da jih povprašajo o vzroku njihovih poškodb. Boljša ozaveščenost zdravstvenih delavcev o nasilju nad ženskami lahko reši več življenj in zaščiti zdravje (Svetovna zdravstvena organizacija, b.d.).
V primeru, da doživljate nasilje, poiščite pomoč. Če veste, da nekdo doživlja nasilje, ukrepajte.
- Interventna številka policije 113 (deluje 24/7) – če ste ogroženi, takoj pokličite policijo
- SOS telefon – 080 11 55 (deluje 24/7) – svetovalna linija za žrtve nasilja
- Krizni centri in varne hiše za žrtve nasilja – nudijo namestitev ženskam in njihovim otrokom, ki potrebujejo umik iz nasilnega okolja. Krizni centri izvajajo takojšnjo 24-urno pomoč pri nastanitvah žensk in otrok, ki se znajdejo v akutni stiski in je nujna izločitev iz okolja v katerem bivajo.
- Številni drugi viri pomoči in kontakti so na voljo tukaj
Na voljo je tudi anonimna e-prijava nasilja v družini:
- Če ste sami žrtev nasilja v družini ali če veste za tak primer, lahko oddate anonimno prijavo na povezavi: https://e-uprava.gov.si/si/podrocja/vloge/vloga.html?id=2378
Viri in literatura
Bansal, E., Patel, K., Hassan, Y., & Rice, T. (2023). Femicide and Public Health Ethics: Approaching Gender-based Violence and Death in the Health Professions, Public Health Ethics, 16(2), 117-122. https://doi.org/10.1093/phe/phac031
Campbell, JC., Webster, D., Koziol-McLain, J., Block, C., Campbell, D., Curry, MA., Gary, F., Glass, N., McFarlane, J., Sachs, C., Sharps, P., Ulrich, Y., Wilt, SA., Manganello, J., Xu, X., Schollenberger, J., Frye, V., & Laughon, K. (2003). Risk factors for femicide in abusive relationships: results from a multisite case control study. American Journal of Public Health, 2003, 93(7), 1089–97
Devries, K. M., Mak, J. Y., Bacchus, L. J., Child, J. C., & Naved, R. T. (2013). Intimate partner violence and incident depression in women: A meta-analysis of longitudinal studies. Archives of General Psychiatry, 70(3), 360–369. https://doi.org/10.1001/archgenpsychiatry.2013.693
Devries, K. M., Mak, J. Y. T., García-Moreno, C., Petzold, M., Child, J. C., Falder, G., Lim, S., Bacchus, L. J., Engell, R. E., Rosenfeld, L., Pallitto, C., Vos, T., Abrahams, N., & Watts, C. H. (2013). The global prevalence of intimate partner violence against women. Science, 340(6140), 1527–1528.
Evropski inštitut za enakost spolov. (b.d.). Femicid ali umori žensk. Pridobljeno 10. 1. 2025 s https://eige.europa.eu/publications-resources/thesaurus/terms/1192?language_content_entity=sl
Evropski inštitut za enakost spolov. (2025). Femicide. Pridobljeno 10.1. 2025 s https://eige.europa.eu/gender-based-violence/femicide
Plichta SB. (2007). Interactions between victims of intimate partner violence against women and the health care system: policy and practice implications. Trauma, Violence & Abuse, 8(2), 226–39.
Svetovna zdravstvena organizacija. (b.d.). Violence against women. Pridobljeno 10. 3. 2025 s https://iris.who.int/bitstream/handle/10665/208231/vaw_brochure_eng.pdf
Svetovna zdravstvena organizacija. (2012). Understanding and addressing violence against women. Femicide. Pridobljeno 13. 1. 2025 s https://iris.who.int/bitstream/handle/10665/77421/WHO_RHR_12.38_eng.pdf
Svetovna zdravstvena organizacija. (2013). Global and regional estimates of violence against women: Prevalence and health effects of intimate partner violence and non-partner sexual violence. Pridobljeno 27. 1. 2025 s https://www.who.int/reproductivehealth/publications/violence/9789241564625/en/
Svetovna zdravstvena organizacija. (2013). Responding to intimate partner violence and sexual violence against women. Svetovna zdravstvena organizacija. Pridobljeno 27. 1. 2025 s https://www.who.int/publications/i/item/9789241548595
UNODC & UN Women. (2024). Femicides in 2023: Global Estimates of Intimate Partner/Family Member. Femicides. United Nations publication. Pridobljeno 24. 2. 2025 https://www.unodc.org/documents/data-and-analysis/briefs/Femicide_Brief_2024.pdf
Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije. (2022). Podatki VDT RS o femicidu v Sloveniji. Pridobljeno 24. 2. 2025 s https://www.dt-rs.si/158/podatki-vdt-rs-o-femicidu-v-sloveniji
Pripravila: Anja Bohinec, NIJZ
Vir naslovne fotografije: freepik.com
