Please ensure Javascript is enabled for purposes of website accessibility
Strokovna javnost

Predstavitev

Duševno zdravje mladostnikov je ena izmed osrednjih tem današnjega časa. Seveda z razlogom, saj v obdobju mladostništva potekajo hitre in intenzivne spremembe. Mladi se v tem času razvijajo telesno, čustveno, socialno in miselno. Obenem pa vstopajo v pomembno življenjsko fazo, ko se učijo postajati samostojni in odgovorni zase, kar prinese številne izzive.

Mladostniki se pogosto znajdejo pod različnimi pritiski – od pričakovanj staršev, učiteljev in drugih odraslih, do svojih lastnih, pogosto zelo visokih ciljev. Svoj prispevek dodajo tudi nerealna pričakovanja, ki so jim izpostavljeni preko digitalnih vsebin. Poleg šolskih obveznosti imajo še številne obšolske dejavnosti, ki jim zapolnijo popoldneve in vikende. V tem obdobju se pojavijo tudi prva intenzivna ljubezenska čustva. Vse to lahko pripelje do povečanega stresa, notranjih stisk, tesnobe, žalosti, težav z zbranostjo; pri nekaterih mladostnikih tudi osamljenosti ali celo do izgorelosti.

V tem obdobju se lahko razvijejo tudi nekatere resnejše težave – kot so depresija, različne odvisnosti, motnje hranjenja, motnje pozornosti ali celo samomorilne misli.

Pomembno je razumeti, da so nekatere stiske del normalnega odraščanja. Vsak mladostnik doživlja vzpone in padce, saj se išče, preizkuša in uči samostojnosti. A pri nekaterih so stiske tako velike in resne, da jih sami ne znajo ali ne zmorejo rešiti. Mnogi svojih težav ne znajo ubesediti ali jih ne upajo deliti – morda jih je strah odziva, morda jih je sram ali pa mislijo, da jih bodo lahko rešili sami. Nekateri težave skrivajo, drugi upajo, da bodo minile same od sebe. Tudi odrasli – starši, učitelji, skrbniki – jih včasih ne prepoznajo, saj so lahko znaki zelo prikriti. Zato je toliko bolj pomembno, da se o temi odkrito pogovarjamo in mladim ponudimo pravočasno podporo.

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) vodimo pomemben pilotni projekt z naslovom ‘Zgodnja prepoznava težav in preventivno delo z mladostniki’, ki bo v izbranih lokalnih okoljih preveril, kako lahko sistematično in pravočasno prepoznamo duševne stiske pri mladostnikih. Projekt je še posebej zanimiv, ker je bil oblikovan na pobudo dijaške skupnosti, ki je izrazila potrebo po boljšem sistemu podpore na področju duševnega zdravja.

Kaj to pomeni v praksi?

Projekt poteka v šolskem letu 2025/2026 v treh slovenskih regijah (novogoriška, celjska in mursko-soboška regija). V raziskavo so vključeni dijaki 9 srednjih šol, ki obiskujejo 1. in 3. letnike. Za sodelovanje v raziskavi je potrebno soglasje mladostnika in staršev/skrbnikov. Prvi del presejanja poteka v šolskem okolju, drugi del pa v zdravstvenem domu, v času preventivnih pregledov.

Zakaj je ta projekt pomemben?

Podatki kažejo, da ima v Sloveniji težave v duševnem zdravju med 20 % in 25 % mladostnikov. Najpogosteje se pojavljajo anksioznost, depresija, motnje pozornosti, motnje hranjenja pa tudi druge psihološke težave, ki se največkrat začnejo pred dopolnjenim 18. letom. Žal jih mnogi mladi ne prepoznajo ali ne povedo, da jih imajo – zato pomoč pogosto pride prepozno.

Eden ključnih ciljev projekta je pravočasno prepoznati morebitne težave pri mladostnikih – še preden se razvijejo v resnejše duševne stiske. Na ta način želimo mladim omogočiti, da čim prej dobijo ustrezno pomoč in podporo. Dijaki, ki tekom pilotnega presejanja kažejo znake večje ogroženosti, bodo napoteni k strokovnjakom, ki jim bodo lahko pomagali pri nadaljnji obravnavi.

Pomembno je poudariti, da s tem pristopom prispevamo tudi k zmanjševanju stigme, povezane z duševnim zdravjem. Preverjanje je namreč namenjeno vsem dijakom, ne le tistim, pri katerih so težave že vidne.

Kaj se dogaja v projektu?

  • Mladostniki nekaj dni pred preventivnim zdravniškim pregledom izpolnijo kratke spletne vprašalnike o njihovem počutju in duševnem zdravju.
  • Zdravnik vprašalnike pregleda in se z mladostnikom o njih pogovori med preventivnim pregledom.
  • Če se pokaže, da dijak potrebuje dodatno pomoč, ga usmerijo k ustreznemu strokovnjaku.
  • Vse poteka v sodelovanju z mladostniki, starši, šolami in zdravstvenimi delavci.

Kaj želimo s projektom doseči?

Zaradi pomanjkanja sistematičnega pristopa za naslavljanje težav v duševnem zdravju pri mladostnikih v Sloveniji želimo s pilotnim projektom preveriti:

  • ali so vprašalniki primerni in učinkoviti pri prepoznavi težav na področju duševnega zdravja,
  • katere so morebitne ovire pri izvedbi presejanja.

Na podlagi teh ugotovitev bomo lahko v prihodnje razvili celovit sistem zgodnjega odkrivanja težav in pravočasne pomoči, ki bo pomagal našim mladostnikom, da bodo lažje prešli skozi občutljivo obdobje odraščanja.

Na projekt smo zelo ponosni, saj v naših očeh ni le raziskava – je korak v smer k boljši podpori, večji ozaveščenosti o duševnem zdravju in večji odprtosti za pogovor o stiskah, ki so v današnjem času pogostejše, kot si priznamo.

Vir prikazne fotografije: freepik.com

Objavljeno: 15. decembra 2025