Duševno zdravje mladih: ključni so zgodnje prepoznavanje, dostopna pomoč in povezan sistem

Mladi v duševni stiski potrebujejo odrasle, ki znajo njihove stiske prepoznati, se nanje odzvati in jih usmeriti k ustrezni podpori. Prav tako potrebujejo povezan sistem, v katerem šole, zdravstvo, socialno varstvo, nevladne organizacije, družine in lokalna okolja delujejo povezano.

Na to so opozorili strokovnjaki na konferenci Skupaj za duševno zdravje mladih, ki je potekala ob zaključku projektov Zgodnja prepoznava težav in preventivno delo z mladostniki ter Ker (te) štekam: Razvoj trajnostne mreže strokovnjakov in njihovih veščin za preprečevanje samomorilnega vedenja mladih ter obravnavo posledic samomora, ki sta ju izvedla Nacionalni inštitut za javno zdravje in Inštitut Andrej Marušič Univerze na Primorskem. Konferenca je povezala vsebine zgodnjega prepoznavanja stisk, preventivnega dela, podpore strokovnim delavcem in sodelovanja različnih sistemov, ki se pri svojem delu srečujejo z mladimi.

Izkušnje projektov kažejo, da učinkovita podpora mladim ne temelji le na posameznih programih, temveč zahteva pravočasno prepoznavanje stisk, dostopno pomoč, usposobljene strokovne delavce in jasne poti do podpore.

Ko je mladostniku težko, je pomembno, da ne ostane sam

Duševne stiske se pri mladih lahko pokažejo na različne načine – kot umik, razdražljivost, jeza, težave s spanjem, učenjem, odnosi ali občutek manjvrednosti. Ker mladostniki svojih občutkov pogosto ne znajo jasno ubesediti, je pomembno, da odrasli opazijo spremembe in jih vzamejo resno. Pomembno vlogo imajo pri tem šole, saj so pogosto prvo okolje zunaj družine, kjer se stiska pokaže.

Pomoč mora biti mladim dostopna tam, kjer jo iščejo

Pri podpori mladim pomembno vlogo že vrsto let opravlja nacionalni program To sem jaz, ki deluje pod okriljem NIJZ. Ta mladim zagotavlja brezplačen in anonimen dostop do strokovnih nasvetov v spletni svetovalnici, v letu 2025 pa so z razširitvijo mreže svetovalcev zabeležili 56% porast pogovorov v primerjavi z letom prej.

V okviru programa nastajajo tudi večmedijski priročniki za mlade Kaj lahko naredim, da mi bo lažje, med njimi tudi priročnik Za krmilom svoje jeze, ki je bil letos distribuiran v osnovne in srednje šole ter dijaške domove po Sloveniji. Tik pred izdajo pa je tudi priročnik za spoprijemanje s tesnobo.

Presejanje lahko pomaga, da stiske prepoznamo prej

Eden od pristopov za zgodnejše prepoznavanje težav je tudi presejanje za zgodnje odkrivanje težav v duševnem zdravju pri mladostnikih. Izkušnje pilotnega presejanja v okviru Programa ZDAJ so pokazale, da je tak pristop izvedljiv in da mora biti povezan z jasnimi postopki nadaljnje pomoči. Če se pri mladostniku pokaže potreba po dodatni podpori, mora biti zagotovljena ustrezna obravnava. Dolgoročni cilj takšnega pristopa je, da so mladi, ki potrebujejo pomoč, pravočasno prepoznani in usmerjeni v ustrezno podporo. Pri tem je nujno dobro sodelovanje med šolskim in zdravstvenim sistemom.

Strokovni delavci potrebujejo znanje, supervizijo in jasne poti pomoči

Velik del podpore mladim sloni na odraslih, ki z njimi delajo vsak dan. Učitelji, svetovalni delavci, zdravstveni in socialni delavci ter drugi strokovnjaki so pogosto prvi, ki opazijo stisko ali jim jo mladostnik zaupa. Zato tudi oni potrebujejo znanje, supervizijo in jasne poti pomoči. V okviru projekta Ker (te) štekam so posebno pozornost namenili prav izobraževanju, podpori in povezovanju strokovnih delavcev pri preprečevanju samomorilnega vedenja mladih ter ravnanju v najtežjih situacijah. Spomladi 2025 sta bili ob osrednjem Slovenskem centru za raziskovanje samomora UP IAM v Kopru vzpostavljeni še dve dodatni enoti v Ljubljani in Mariboru.​ Namen centrov je zagotavljanje prostorov za usposabljanja in supervizijske aktivnosti, izboljšanje dostopa do podpore za izvajalce projekta in druge strokovne delavce (tudi po zaključku projektnega financiranja) in evalvacija dostopnosti in učinkovitosti lokacijsko zasnovane podpore kot podlage za dolgoročne izboljšave sistemov preprečevanja samomora in podpornih struktur.

Pomemben del teh prizadevanj je tudi delo Slovenskega centra za raziskovanje samomora, kjer že več let razvijajo in izvajajo programe za mladostnike, starše, učitelje in druge strokovne delavce. Med gradivi, namenjenimi podpori odraslim pri pogovoru z mladimi v stiski, je tudi priročnik Pogovor o samomoru.

Duševno zdravje mladih je skupna odgovornost

Izkušnje projektov kažejo, da posamezni programi lahko pomembno okrepijo podporo mladim. Vendar dolgoročni učinek zahteva trajnejše sistemske rešitve. Dobre prakse zgodnjega prepoznavanja, preventivnega dela, presejanja in podpore strokovnim delavcem je treba vključiti v redno delovanje šolstva, zdravstva, socialnega varstva in lokalnih okolij.

Mladi v stiski potrebujejo pomoč pravočasno, povezano in brez stigme. To pa je mogoče le, če odrasli okoli njih znajo stisko prepoznati, jo vzamejo resno in mladostniku pomagajo najti pot do podpore.

Kam po pomoč?

Če doživljaš stisko, se obrni na odraslo osebo, ki ji zaupaš — starša, skrbnika, učitelja, razrednika, šolsko svetovalno službo, trenerja, osebnega zdravnika ali drugo strokovno osebo.