Mednarodni dan otrok – žrtev nasilja opozarja na skrite razsežnosti nasilja nad otroki

Vsako leto 4. junija obeležujemo Mednarodni dan otrok – žrtev nasilja, ki opozarja na eno najtežjih resnic sodobnega časa – milijoni otrok po svetu živi in odrašča v okolju nasilja, strahu in zanemarjanja.

Dan je bil ustanovljen leta 1982 kot odziv na trpljenje otrok v oboroženih spopadih, danes pa opozarja na vse oblike nasilja nad otroki – fizično, psihično in spolno nasilje ter zanemarjanje doma, v šoli in na vojnih območjih.

Nasilje v zgodnjem otroštvu pušča trajne posledice

Znanstvena spoznanja kažejo, da prvih 1.000 dni otrokovega življenja pomembno vpliva na njegov nadaljnji razvoj. Otrok za zdrav telesni, intelektualni, čustveni in socialni razvoj potrebuje varno, ljubeče in spodbudno okolje. Nasilje v zgodnjem otroštvu je za otroka boleča ter močno stresna izkušnja s tveganjem za dolgotrajne posledice, zato je preprečevanje nasilja nad otroki zelo pomembno javnozdravstveno področje.

Vsakodnevno nasilje nad otroki ostaja globalni problem

Viri: WHO, UNICEF, OZN.

Svetovna zdravstvena organizacija in UNICEF (2024) opozarjata, da kar 6 od 10 otrok, mlajših od 5 let, redno doživlja telesno kaznovanje in/ali psihično nasilje s strani staršev ali skrbnikov. Vsaka peta ženska in vsak sedmi moški poročata o spolni zlorabi v otroštvu. Nasilje nad otroki se pogosto dogaja v domačem okolju – tam, kjer bi otroci morali biti najvarnejši.

Tudi podatki iz Slovenije so zaskrbljujoči

Raziskava NIJZ (2020) o obremenjujočih izkušnjah v otroštvu je pokazala, da je fizično nasilje v otroštvu doživelo 43 % vprašanih, čustveno nasilje 55 %, spolno nasilje pa 6 %. Raziskava SURS (2020) o osebni varnosti v zasebnem okolju kaže, da je skoraj tretjina prebivalcev v otroštvu doživela verbalno ali fizično nasilje staršev. Podatki policije kažejo, da je bilo leta 2024 obravnavanih 1.476 kaznivih dejanj nasilja v družini in 949 primerov zanemarjanja mladoletnih oseb in surovega ravnanja.

Strokovnjaki ob tem opozarjajo, da uradne številke ne prikazujejo dejanskega obsega nasilja nad otroki. Veliko otrok o nasilju nikoli ne spregovori, številni primeri pa ostanejo neprijavljeni in neprepoznani.

Otroci potrebujejo odrasle, ki prepoznajo njihovo stisko

Zdravstveni delavci, učitelji, socialni delavci in drugi strokovnjaki imajo pomembno vlogo pri prepoznavanju nasilja nad otroki ter pravočasnem ukrepanju. Ključno je prepoznavanje znakov telesnega, čustvenega in spolnega nasilja ter zanemarjanja, pa tudi sodelovanje med zdravstvom, šolami, centri za socialno delo in nevladnimi organizacijami.

Pomembno je tudi razumevanje travme in njenih dolgoročnih posledic za otrokovo zdravje, vedenje in razvoj. Pristop, utemeljen na razumevanju travme (trauma-informed approach), je posebej pomemben pri delu z otroki, ki so doživeli nasilje, begunstvo ali vojno travmo. Takšen pristop pomaga strokovnjakom bolje razumeti otrokovo stisko ter mu zagotoviti varno in podporno okolje

Mednarodni dan otrok – žrtev nasilja ni le simbolično obeležje, temveč opomnik na skupno odgovornost družbe do otrok. Vsak otrok si zasluži varno otroštvo, zaščito in podporo. Nasilje nad otroki ni zasebna stvar posameznika, temveč problem celotne družbe, pri katerem odgovornost za zaščito otrok nosimo vsi odrasli v njihovem življenju.

Pripravila: Anja Bohinec, NIJZ