Temeljna dejstva o dojenju

Prvih šest mesecev naj se dojenček izključno doji

Dojenje je naraven način hranjenja dojenčka, materino mleko pa dojenčku do zaključka šestih mesecev zagotavlja vse potrebno za rast in razvoj: energijo, hranila in tekočino.

Svetovna zdravstvena organizacija v prvih šestih mesecih priporoča izključno dojenje. Če  mati iz različnih razlogov ne more ali ne želi dojiti ali pa dojenje ni mogoče zaradi razlogov pri otroku, bo pediater v porodnišnici ali otrokov izbrani pediater svetoval glede hranjenja dojenčka z industrijsko pripravljenim nadomestkom za materino mleko.[1]

^[1] Namesto izraza industrijsko pripravljen nadomestek za materino mleko uporabljamo naslednje izraze: mlečna formula (ta izraz se uporablja tudi v pravno-formalnih besedilih), mlečni pripravek, adaptirano oz. prilagojeno mleko, mlečni nadomestek, nadomestno mleko, umetno mleko.

Dojenje so v 20. stoletju opuščali zaradi različnih razlogov, med drugim tudi zato, ker se je začela industrijska proizvodnja nadomestkov materinega mleka, podprta z močno promocijo. A dojenje zaradi številnih prepoznanih pozitivnih kratkoročnih in dolgoročnih učinkov na zdravje otroka, matere in družin in zaradi skrbnejšega odnosa do okolja ostaja prva izbira načina hranjenja dojenčka.

Najnovejše ugotovitve potrjujejo predhodne ugotovitve, da ima dojenje številne prednosti za otroka in mater, ne glede na socialno-ekonomski položaj, pa tudi za družbo in okolje. Dokazano ima dojenje koristne vplive na zdravje dojenčka, ki segajo v odraslost. Dojenje ponuja dojenčku veliko ugodja, izkuša telesno in čustveno bližino, čuti materino toplino in nežnost, počuti se varnega in sprejetega, kar je pomembno za njegov duševni razvoj. Prav tako je dojenje koristno za mater, učinki se kažejo v obdobju dojenja ter tudi v času po njem.

Vir fotografije: Freepik.com

»Zmanjšajmo neenakosti – podprimo dojenje!«

Med 1. in 7. avgustom obeležujemo svetovni teden dojenja, ki je del aktivnosti Svetovne zveze za dojenje (World Alliance for Breastfeeding Action – WABA), s katerimi želimo usmeriti pozornost družbe k omogočanju, ohranjanju in spodbujanju dojenja. Nekateri ga zaradi počitnic obeležujejo tudi nekoliko pozneje, v jeseni. Slogan letošnjega svetovnega tedna dojenja je »Zmanjšajmo neenakosti – podprimo dojenje!«.

Cilj je, da bi vse mame, ki se odločijo za dojenje, dobile, kar potrebujejo za to, da bi dojenje vzpostavile in z njim nadaljevale, dokler ustreza njim in njihovim otrokom.

V Sloveniji si prizadevamo za:

• dobre prakse dojenja,
• varovanje pred promocijo mlečnih nadomestkov,
• prehranjevanje otrok s sveže pripravljeno pestro mešano lokalno pridelano hrano.

Našteto prinaša prednosti za zdravje otrok, družin in planeta. Zaradi kratkoročnih in dolgoročnih pozitivnih učinkov na zdravje otrok in matere in zaradi okoljskih prednosti v primerjavi z rabo mlečnih nadomestkov je dojenje koristno tudi za družbo.

Dojenje se pogosto jemlje kot samoumevno žensko dejavnost; nekateri ga celo pojmujejo kot materino dolžnost. Od žensk se nemalokrat pričakuje, da bodo svoje dojenčke dojile ne glede na okoliščine in njihove osebne izbire. Pri tem pa se podcenjujejo številni dejavniki, ki ženskam dojenje otežujejo, preprečujejo ali onemogočajo ali jih celo napotujejo k odločitvam, da ne bodo dojile ali da bodo dojile krajše obdobje, kot bi si želele. Pomembno je te dejavnike prepoznati in jih ustrezno nasloviti.

Kaj matere potrebujejo za uresničevanje odločitve, da bodo dojile?

Ukrepi za pomoč in podporo dojenju in zmanjševanje neenakosti na tem področju pomenijo delovanje na različnih področjih in ravneh, vključno s prepoznavanje posameznih ovir in njihovo odstranitvijo. Na ravni posameznice, ožjega in širšega okolja in družbe ter kulture obstajajo ovire dojenju, kot so na primer pomanjkljive ali napačne informacije, znanja in spretnosti, osebnostne lastnosti, kot sta sramežljivost ali pomanjkanje samozavesti, delovne in študijske obveznosti, dolžnosti skrbi za druge bližnje, časovne ovire, pomanjkanje podpore partnerja, družine, prijateljev.

Bolj fiziološko ko poteka porod, lažje je vzpostavljanje laktacije in dojenja. Pomembno je, da se prakse obporodne oskrbe še bolj uskladijo s sodobnimi smernicami, da bodo kar se da podpirale fiziološke procese poroda in poporodnega obdobja, kadar so ti z vidika zdravja ženske in otroka mogoči in jih ženska želi. To pomeni med drugim skrbno in premišljeno rabo sproženja in pospeševanja poroda z zdravili, zmanjševanje pretirane rabe prerezov presredka, omogočanje pokončnih položajev v prvi in drugi porodni dobi, pitje tekočin po želji porodnice, krepitev praks neposrednega dolgotrajnega kožnega stika med materjo in otrokom po porodu, kar omogoči dober začetek dojenja že v porodni sobi. Na poporodnem oddelku je ključna tudi sočutna, individualizirana, potrpežljiva ter pravočasna podpora materi pri vzpostavljanju dojenja. Kar nekaj izzivov je v obdobju po odhodu matere z dojenčkom domov, kaže se potreba po temeljitejšem znanju in krepitvi veščin svetovanja in podpore s strani zdravstvenih strokovnjakov. Premisliti bi bilo treba o babiških obiskih matere, dojenčka in družine. Tako lahko v zdravstvenem sistemu prispevamo k zmanjševanju neenakosti med ženskami in otroki.

Pomembno je tudi preseči kulturna pričakovanja, da naj bo dojenje »nevidna« in zasebna dejavnost, ki ne sodi v javni prostor. Skoraj vse ovire je mogoče preseči ali jih razgraditi.

Kje najti nasvete ob večjih težavah pri dojenju?

Ob težavah pri dojenju, ki jih ni mogoče preprosto razrešiti in pri katerih ne zadostuje pomoč zdravstvenih strokovnjakov v porodnišnicah in patronažnih medicinskih sester, se lahko ženska ali svojci obrnejo po nasvete k svetovalkam in svetovalcem za dojenje.

Znanje o laktaciji in dojenju

Znanje o laktaciji in dojenju potrebujejo nosečnice, bodoči starši, starši dojenčkov, pa tudi zdravstveni strokovnjaki – babice, medicinske sestre, pediatri, ginekologi porodničarji, strokovnjaki javnega zdravja. Znanje o dojenju je pomembno tudi za skupnost, v katero se rodi otrok. Tako bomo člani širše družine, bližnji, prijatelji, znanci znali podpreti matere v njihovih prizadevanjih za dobro dojenje. Zavedanje o vsestranskem pomenu dojenja krepi naše spoštovanje časa in naporov, ki jih terja posvečanje dojenju. Omogočanje dojenja in vsestranska podpora doječim materam je zavezujoča naloga celotne družbe, ne le zdravstvenega sistema.

Kje najti sodobne in preverjene informacije o laktaciji in dojenju ter nasvete za prehod z dojenja oziroma hranjenja z nadomestki materinega mleka na mešano prehrano?

V Sloveniji imajo nosečnice oziroma pari v pričakovanju otroka možnost, da se z dojenjem, njegovim pomenom in pomembnejšimi vidiki vzpostavitve in ohranjanja dojenja seznanijo v programu Priprava na porod in starševstvo. Ta je na voljo v zdravstvenih domovih in je za udeležence brezplačen. Ne glede na njihovo predhodno znanje tak program zagotavlja dobre temelje za informirano odločitev glede dojenja.

Med ukrepe za zmanjševanje neenakosti sodijo javno dostopne, sodobne in strokovno utemeljene informacije. Še posebej je koristno, če so opremljene s praktičnimi prikazi veščin.

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje smo pripravili gradivo, namenjeno bodočim staršem oziroma staršem novorojenčkov in dojenčkov, še posebej pa doječim materam. Če pričakujete dojenčka ali če se vam je pravkar pridružil, vas vabimo, da si preberete  gradiva o nosečnosti, porodu in dojenčku, med njimi tudi o laktaciji in dojenju, o prehrani doječe matere in prehodu na mešano hrano, o pogostejših izzivih in predlogi za razreševanje težav, ki so objavljena na uradnem portalu NIJZ, namenjen tudi bodočim staršem in staršem www.zdaj.net.

Izbor kratkih besedil za čas nosečnosti, poroda in zgodnjega starševstva smo oblikovali v vodnik Pričakujemo dojenčka. Njegova elektronska različica je prosto dostopna na https://zdaj.net/nosecnost/priprava-na-prihod-dojencka/pricakujemo-dojencka-3/.

Nacionalni odbor za spodbujanje dojenja pri Slovenski fundaciji za UNICEF objavlja kakovostne prispevke, povezane z dojenjem, ki so prosto dostopni na spletni strani https://dojenje.unicef.si.

S kakovostnimi informaciji, konkretno individualizirano podporo in izboljševanjem pogojev za dobre prakse dojenja prispevamo k zmanjševanju neenakosti tako med ženskami kot dojenčki.

Nosečnost, porod, novorojenček in potem dojenček. V očeh mnogih najlepše obdobje v življenju, ki pa zna biti kar težko. Vsekakor pa velika prelomnica. Kako se dobro opremiti, pripraviti, da bi to obdobje ženske čim lažje prebrodile in da bi bilo to tudi v resnici lepo obdobje? Na koga se obrniti, ko ne gre? Kako naj se ženska, ki želi dojiti, pripravi, da bo dojenje steklo, in kakšna mati je, če ne želi dojiti? Odgovore na vsa ta vprašanja in še mnoga dodatna je podala dr. Zalka Drglin s centra za proučevanje razvoja zdravja Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Vabimo vas, da prisluhnete pogovoru.

Avtorica: dr. Zalka Drglin, NIJZ

Vir naslovne fotografije: freepik.com