Branje je naložba v otrokov razvoj

Skupno branje je pomemben del spodbudnega okolja za otrokov razvoj. Že od najzgodnejšega obdobja podpira razvoj govora, mišljenja, pozornosti, domišljije ter razumevanja čustev in odnosov. Pri tem ni pomembna le vsebina, temveč tudi priložnost za pogovor, odziv odraslega in kakovostno preživet skupni čas.

Ko otroku berete, ne posluša le zgodbe. Spoznava nove besede, posluša ritem in melodijo jezika, opazuje ilustracije, povezuje dogodke ter postopoma odkriva, kako delujejo svet, odnosi in čustva. Zgodba tako postane izhodišče za pogovor in razmišljanje.

Na pomen zgodnjega in skupnega branja opozarja tudi nacionalna pobuda Branje na recept, pri kateri v okviru programa ZDAJ sodeluje tudi Nacionalni inštitut za javno zdravje. Namen pobude je spodbuditi odrasle, da branje postane reden del otrokovega vsakdana že od najzgodnejšega obdobja.

Z branjem lahko začnemo že zelo zgodaj

Za skupno branje ni treba čakati, da otrok spregovori ali razume zgodbo v celoti. Že dojenček zaznava intonacijo, ritem in barvo glasu, pozneje pa te izkušnje povezuje z razumevanjem jezika in razvojem komunikacije.

S starostjo se način branja spreminja. Pri malčku je lahko pomembneje od samega besedila to, da skupaj opazujete ilustracije, poimenujete predmete, odgovarjate na vprašanja ali se ustavite pri delu zgodbe, ki ga posebej zanima.

Skupno branje zato ni nujno linearno branje knjige od prve do zadnje strani. Pomembneje je, da odrasli sledi otrokovemu zanimanju in iz knjige ustvari priložnost za pogovor.

Branje naj bo priložnost za pogovor

Skupno branje največ priložnosti ponuja takrat, ko otrok ni le poslušalec. Odrasli ga lahko spodbuja, da opazuje, sprašuje, komentira, napoveduje nadaljevanje zgodbe in povezuje prebrano s svojimi izkušnjami.

Tak pogovor spodbuja otrokovo izražanje, razumevanje in razmišljanje. Hkrati odraslemu omogoča, da prepozna, kaj otrok razume, kaj ga zanima in o čem bi se želel pogovarjati.

Če otrok želi večkrat poslušati isto zgodbo, je to koristno. S tem mu omogočimo, da postopoma bolje razume potek zgodbe, utrjuje besede in opazi podrobnosti, ki jih ob prvem branju morda ni zaznal.

Kako izbrati vsebino?

Pri izbiri gradiva je smiselno upoštevati otrokovo starost in razvojno obdobje ter posegati po vsebinah z bogatim jezikom, zanimivo zgodbo in kakovostnimi ilustracijami. Pomembna je tudi raznovrstnost – od pravljic, pesmi in ugank do poučnih vsebin in otroških revij.

Pomembno je upoštevati tudi otrokove želje in interese. Knjiga o temi, ki otroka trenutno zanima, je lahko dobra vstopna točka v branje in pogovor.

Knjige naj bodo otroku dosegljive, da jih lahko tudi sam vzame, lista in izbira. Pomemben je tudi zgled odraslih, saj otrok odnos do knjig razvija tudi z opazovanjem njihovega odnosa do branja.

Branje kot del skrbi za otrokov razvoj

Prav širše razumevanje branja je tudi eno od pomembnih sporočil pobude Branje na recept. Branje ni le kulturna ali izobraževalna dejavnost, temveč lahko pomembno dopolnjuje vsakodnevne dejavnosti, s katerimi starši in drugi odrasli podpirajo razvoj otroka.

Ideja za pobudo je nastala v uredništvu revije Cicido, zasnovala pa jo je Mladinska knjiga v sodelovanju s Sekcijo za primarno pediatrijo pri Združenju za pediatrijo Slovenskega zdravniškega društva in Nacionalnim inštitutom za javno zdravje. Pobuda povezuje strokovna okolja s skupnim sporočilom: z branjem je smiselno začeti zgodaj in ga vključiti v otrokovo vsakdanje življenje.