Gibanje je eden najpomembnejših temeljev otrokovega razvoja

Slovenski otroci in mladostniki so danes gibalno manj učinkoviti kot pred epidemijo. Preliminarni podatki Športnovzgojnega kartona 2026, ki jih je objavil SLOfit, kažejo, da se njihova telesna zmogljivost tudi šest let po začetku epidemije še ni vrnila na raven iz leta 2019.

V šolskem letu 2025/26 je bila gibalna učinkovitost deklet še vedno za 6 %, fantov pa za 4 % nižja kot v zadnjem šolskem letu pred epidemijo. Še bolj zgovoren je podatek, da delež otrok z nizko gibalno učinkovitostjo ostaja višji kot pred epidemijo – pri fantih za 15 %, pri dekletih pa za 35 %.

Gibalna učinkovitost lahko vpliva na otrokovo zbranost, vztrajnost, učno uspešnost, samozaupanje in pripravljenost na miselni napor. Zato gibanje ni zgolj športna dejavnost, ampak pomemben del otrokovega celostnega razvoja.

Gibanje je eden prvih načinov, s katerim otrok spoznava svet

Otrok z gibanjem ne razvija le telesa, temveč tudi razumevanje sebe in okolja. Ko preizkuša različne gibe, spoznava, kaj zmore, kako se znajde v prostoru in kako lahko premaga ovire, hkrati pa se uči vztrajati, kadar mu nekaj ne uspe takoj. V igri z drugimi se ob tem razvijajo še sposobnost sodelovanja, dogovarjanja, upoštevanja pravil in občutek pripadnosti.

Prav zato so osnovna gibanja več kot le otroška igra. So pomembne izkušnje, iz katerih otrok postopoma gradi zahtevnejše spretnosti, telesno samozavest in občutek, da lahko zaupa svojemu telesu.

Kaj je gibalni razvoj?

Gibalni oziroma motorični razvoj je postopno razvijanje gibalnih sposobnosti in usvajanje gibalnih spretnosti. Začne se že pri najzgodnejših gibih dojenčka in se nadaljuje skozi otroštvo, mladostništvo in odraslost.

Sprva otrok pridobiva nadzor nad telesom z osnovnimi gibi, kot so obračanje, seganje po predmetih, prijemanje, sedenje, vstajanje in hoja. Kasneje jih nadgrajuje v zahtevnejše oblike gibanja, kot so tek, skoki, plezanje, metanje, lovljenje, igre z žogo in druge dejavnosti.

Gibalni razvoj poleg razvoja mišic vključuje tudi delovanje živčnega sistema, koordinacijo, zaznavanje telesa, orientacijo v prostoru, ravnotežje, hitrost, gibljivost, vzdržljivost in natančnost. Ko otrok skoči čez lužo ali ujame žogo, mora hkrati uskladiti pogled, gibanje, ravnotežje in občutek za razdaljo.

Gibalni razvoj poteka po stopnjah, vendar ne pri vseh enako hitro

Čeprav gibalni razvoj običajno poteka v določenem zaporedju, se tempo razvoja med otroki razlikuje. Nekateri se hitro opogumijo za nove gibalne izzive, drugi potrebujejo več časa, spodbude in ponavljanja. Medtem, ko so nekateri zelo spretni pri plezanju ali ravnotežju, se drugi bolje znajdejo pri igrah z žogo ali dejavnostih, ki zahtevajo vztrajnost.

Takšne razlike so običajne, zato je bolj kot primerjanje otrok med seboj smiselno spremljati otrokov napredek – ali postaja bolj sproščen v gibanju, bolj vztrajen, bolj samozavesten in bolj pripravljen poskusiti znova.

Ob podatkih o slabši gibalni učinkovitosti otrok je še toliko pomembneje, da ima vsak otrok dovolj rednih, raznolikih in starosti primernih priložnosti za gibanje. Prav iz teh izkušenj postopoma razvija svoje spretnosti, zaupanje v telo in veselje do gibanja.

Zakaj je zgodnje otroštvo tako pomembno?

Otroštvo je ključno obdobje za razvoj temeljnih gibalnih spretnosti, na katerih otrok kasneje gradi zahtevnejša gibanja. Več kot ima priložnosti za raznoliko igro, plezanje, tek, skakanje, lovljenje ravnotežja in gibanje v različnih okoljih, širšo gibalno osnovo razvija.

Ta osnova mu ne pomaga le pri športu, ampak tudi pri vsakodnevnih opravilih, igri z vrstniki, samostojnosti in varnem gibanju v prostoru. Če pa se otrok pri gibanju pogosto počuti neuspešnega ali izključenega, se mu lahko začne izogibati, s tem pa izgublja izkušnje, ki bi mu pomagale postati spretnejši in samozavestnejši.

Gibanje vpliva tudi na učenje, čustva in samozaupanje

Gibalni razvoj je tesno povezan z otrokovim učenjem, počutjem in odnosi z drugimi. Ko otrok pleza, skače, lovi ravnotežje ali se igra z vrstniki, se ne krepi le telesno zdravje, temveč se uči tudi ocenjevati tveganje, reševati težave, upoštevati pravila in poskusiti znova, kadar mu nekaj ne uspe takoj.

Na to opozarjajo tudi strokovnjaki SLOfit, ki poudarjajo, da telesna in učna zmogljivost nista ločeni. Otrok, ki se premalo giba, lahko težje razvija zbranost, vztrajnost in pripravljenost na miselni napor.

Kakšna je pri tem vloga staršev?

Poleg vrtca in šole imajo pri razvoju gibalnih sposobnosti pomembno vlogo tudi starši, predvsem skozi vsakodnevne navade, prosti čas, konce tedna in počitnice. Pri mlajših otrocih to pomeni predvsem varno, a dovolj svobodno raziskovanje okolice, pri starejših pa čim več raznolikih priložnosti za gibanje – od iger z žogo, teka, kolesarjenja, do plavanja in gibanja v naravi.

Pri tem ni nujno, da gibanje poteka v sklopu organizirane vadbe. Veliko štejejo že majhne odločitve – hoja ali kolesarjenje namesto vožnje, stopnice namesto dvigala, igra zunaj, družinski sprehod ali čas za prosto igro. Pomembno je, da gibanja ne predstavljamo kot kazen ali obveznost, temveč kot prijeten del vsakdana.

Nekaj predlogov za aktivno preživljanje prostega časa v krogu družine je na voljo tukaj.

Vir fotografij: magnific.com