5. maj 2025, mednarodni dan babic

Drage babice, dragi babičarji, čestitamo ob vašem prazniku!

Vsako leto se petega maja, ob mednarodnem dnevu babic, še posebej posvetimo premisleku o babištvu. Kakšno vlogo imajo babice glede zdravja žensk?

K dobremu zdravju žensk prispevajo splošni pogoji življenja, položaj žensk, zagotavljanje človekovih pravic žensk, na primer do izobraževanja, zaščite pred nasiljem, do sodelovanja v javnem življenju in na trgu dela, posebej pa še reproduktivnih pravic – in seveda razvitost zdravstva.

Če se osredotočimo na področje obporodnega zdravstvenega varstva: v Sloveniji smo ohranili temeljno zaupanje v fiziološke procese, ki so potrebni za to, da ženska nosi in rodi otroka ter ga doji, porodna pomoč se ni medikalizirala v tolikšni meri, kot je to značilno za nekatere druge države.

Danes dosežki medicine, porodništva in babištva v tako ključnem življenjskem prehodu, kot je vstop v materinstvo, omogočajo odlične zdravstvene storitve s kratkoročnimi in dolgoročnimi pozitivnimi izidi, povezanimi z zdravjem žensk in otrok ter kakovostjo njihovega življenja. Nacionalni inštitut za javno zdravje je ob Svetovnem dnevu zdravja 7. aprila 2025 med drugim izpostavil, da Slovenija dosega odlične rezultate na področju maternalne in perinatalne umrljivosti (NIJZ, 2025). Babiško delo predstavlja spremljanje, podporo, pomoč ali vodenje, ko gre za fiziološke poteke nosečnosti, poroda in poporodnega obdobja pri ženski in otroku, domena ginekologov porodničarjev pa so povečana tveganja, bolezni ali zapleti; ključno je dobro sodelovanje med njimi in žensko v središču porodne oskrbe.

Kaj je torej bistvo babiškega dela?

Bistvo babištva je ljubeča skrb za žensko v času, ko ta pričakuje in rojeva otroka. Babiška vednost je plod pretehtanih tradicij porodne pomoči, sodobnih znanstvenih spoznanj in premišljenih izkušenj, ki jih babice pridobivajo pri porodih. Z vidika javnega zdravja napredno babištvo razumemo kot pomemben dejavnik krepitve zdravja in priložnost za opolnomočenje žensk kot mater, to pa prispeva k dobrobiti celotne družbe. Babice so skrbnice fizioloških, normalnih procesov nosečnosti, poroda, laktacije in dojenja, poporodnega obdobja. Napredno babištvo odlikuje uresničevanja koncepta spoštljive porodne oskrbe, ki je utemeljen na globokem razumevanju potreb ženske, ki postaja mati, ki ga v zadnjih letih še posebej izpostavlja Svetovna zdravstvena organizacija (2018), povzema pa tudi Mednarodna zveza babic ( 2025).

Spoštljiva obporodna oskrba – pomemben cilj

Prizadevanja za kakovostno, na izsledkih utemeljeno in spoštljivo obporodno skrb je treba krepiti, pri tem je vloga babic izjemnega pomena. Na NIJZ smo del raziskovalne skupine IMAgiNE Global (prej IMAgiNE EURO), sodelujemo pri prvi mednarodni študiji, ki med drugim raziskuje izkušnje žensk s kakovostjo obporodne zdravstvene oskrbe v državah evropske regije in širše. V njej trenutno sodeluje 34 držav. Raziskava temelji na dokumentu Svetovne zdravstvene organizacije Standardi za izboljšanje kakovosti obporodne oskrbe v bolnišnicah (2016). Tovrstne raziskave so pomembne za ugotavljanje stanja in predlaganje ukrepov za uveljavljanje spoštljive obporodne oskrbe, ki izhaja iz  potreb porodnic ter sledi uresničevanju pravic žensk v obporodni oskrbi. Aktivnosti, namenjene izboljšanju kakovosti, vključno z zmanjševanjem neenakosti in uveljavljanjem spoštljive oskrbe, ki temelji na dokazih in je osredotočena na pacienta, so potrebne na različnih ravneh zdravstvenega sistema. Babice imajo v obporodni oskrbi ključno vlogo, saj so primarne izvajalke skrbi za ženske pri normalnem porodu. V babištvu je nujno še okrepiti znanja in veščine, ki prispevajo k dobrobiti žensk, dojenčkov in družin. Ustanove naj stremijo k dobrim delovnim pogojem za zdravstvene strokovnjake in podprejo na dokazih temelječo ter na žensko in novorojenčka osredotočeno spoštljivo oskrbo. Pri uveljavljanje spoštljive porodne oskrbe, ki vključuje uveljavljanje človekovih pravic, je treba babice aktivno podpreti z ustreznimi sredstvi in krepitvijo zmogljivosti. Tako bomo lahko utemeljeno trdili, da so babice zagovornice žensk v obporodnem obdobju (Drglin in Bohinec, 2023).

Babištvo vpisano na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva

Spomnimo, da je bilo babištvo 6. decembra 2023 vpisano na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva (UNESCO, 2023). Nominacijo so pripravila združenja babic iz osmih držav v sodelovanju z ministrstvi ter strokovnjaki s področja kulture in javnega zdravja. Nominacijo babištva v Sloveniji je vodila Špela Spanžel z Ministrstva za kulturo skupaj z dr. Zalko Drglin iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki je sodelovala v mednarodni ekspertni skupini za pripravo dosjeja nominacije, hkrati pa je soavtorica kratkega dokumentarnega filma o sodobnem slovenskem babištvu Babištvo. Znanje, veščine in prakse, ki si ga lahko do marca 2026 ogledate na razstavi Zdravje je naše največje bogastvo. Izbrane zgodbe slovenske zdravstvene in medicinske dediščine od začetka 20. stoletja v Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije (2025). Pri zelo zahtevnem projektu od začetnega predloga do vpisa babištva na seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva so sodelovale tudi posamezne nosilke, skupine in skupnosti. Ta izjemni dosežek osvetljuje pomen babic za skupnost onstran ožjega zdravstvenega vidika: kadar babice v polnosti izpolnjujejo svojo vlogo, omogočajo opolnomočenje žensk na samem začetku njihove nove materinske vloge.

Potrebujemo babice, ki so v podporo ženskam na poti v materinstvo

Pomen in vloga babic, kot ju opisujemo v  dokumentaciji vpisa na Unescovem Reprezentativnem seznamu, še nista v polnosti uresničena, saj je bilo babištvo zaradi določenih družbenih in zgodovinskih okoliščin nekoliko zapostavljeno. Na poti k strokovni avtonomiji pa babicam in babičarjem želimo veliko priložnosti, da svoje znanje utemeljujejo na najnovejših spoznanjih in dognanjih, in možnosti,  da svoje veščine nagrajujejo. Želimo jim tudi obilo poglobljenega strokovnega sodelovanja med seboj in z drugimi strokami in disciplinami, da bi učvrstili povezave v Sloveniji in mednarodno. Z vsem naštetim bodo možnosti, da bo babiško delo v kar največjo podporo ženskam na poti v materinstvo, zares zaživele v praksi!

Pripravila: dr. Zalka Drglin, NIJZ

Vir naslovne fotografije: Peter Vrčkovnik, posnetek je nastal v Porodnišnici Jesenice v okviru priprave nominacije babištva za vpis na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva; Ministrstvo za kulturo.