Please ensure Javascript is enabled for purposes of website accessibility
Strokovna javnost

Zakaj je dobro, da starši o tem vemo nekaj več?

Znanstveniki že več kot desetletij intenzivno raziskujejo povezave med travmatičnimi dogodki (obremenjujočimi izkušnjami v otroštvu, na kratko OIO), ki jih doživimo do 18. leta in zdravjem v odraslosti. Ugotovili so, da OIO povečajo tveganje za slabše telesno in duševno zdravje (več kroničnih bolezni, depresivnosti, tesnobe), večjo pojavnost tveganih vedenj (na primer uživanje alkohola), slabšo kakovost življenja v odraslosti.

Kaj so obremenjujoče izkušnje?

Obremenjujoče izkušnje v otroštvu so potencialno travmatični dogodki oz. dogajanja do 18. leta. Prvih pet se navezuje na osebno izkušnjo otroka (različne vrste nasilja, zlorab in zanemarjanja), drugih pet vključuje preostale družinske člane (nasilje med odraslimi, zasvojenost, duševna bolezen, kazniva dejanja in smrt oziroma prekinitev stika z otrokom). Gre za intenzivne dogodke ali dogajanje, ki presegajo otrokovo zmožnost, da se ustrezno odzove.

Opredeljenih je osnovnih deset kategorij obremenjujočih izkušenj (okrajšano 10 OIO). Raziskovalci z vprašalnikom podrobneje raziskujejo izkušnje posameznika v posamezni kategoriji:

  1. čustveno nasilje do otroka
  2. telesno nasilje do otroka
  3. spolna zloraba otroka
  4. psihično zanemarjanje otroka
  5. materialno zanemarjanje otroka
  6. nasilje med odraslimi člani gospodinjstva
  7. zasvojenost odraslega člana gospodinjstva
  8. duševna bolezen oz. motnja odraslega člana gospodinjstva
  9. hujše kaznivo dejanje ali zaporna kazen odraslega člana gospodinjstva
  10. izguba biološkega starša, smrt, ločitev staršev oziroma prekinitev stika med otrokom in staršem/i

Odgovarjajoči dobi eno točko za vsak pritrdilen odgovor, da se je opisano dogajalo v njegovem življenju do 18. leta. Najvišje možno število OIO je 10. Znanstveniki so ugotovili, da je največje tveganje za neugodne izide za zdravje pri osebah s štirimi ali več OIO.

V prvi raziskavi v Sloveniji o obremenjujočih izkušnjah v otroštvu in posledicah za zdravje v odraslosti skoraj tretjina
(27,3 %) udeležencev poroča o štirih ali več OIO.

V slovenski raziskavi ugotavljamo, da imajo osebe, ki so poročale o štirih ali več obremenjujočih izkušnjah v otroštvu v primerjavi s tistimi, ki niso doživele nobene:

  • do 1,9-krat višje obete za alergije, astmo, bolezni ščitnice, ginekološke bolezni, kronične bolečine v hrbtenici in sklepih, luskavico;
  • 2- do 3,9-krat višje obete za debelost, kronične kožne bolezni, kronične bolezni dihal, kronične bolezni prebavil, revmatoidni artritis, kronične ledvične bolezni, migreno, srčne bolezni, vsaj eno kronično telesno bolezen;
  • 4- do 5,9-krat višje obete za sindrom kronične utrujenosti.*

Pomembno je, da kot starši prepoznamo tveganja za travmo in jo skušamo preprečiti. Ne moremo preprečiti vseh obremenjujočih dogodkov. Lahko pa si prizadevamo za to, da jih bo čim manj, otroka pa podpremo pri razvoju njegove psihične odpornosti. Pomembno je, da doživi veliko pozitivnih izkušenj.

Posebno pomembno je najzgodnejše obdobje otrokovega življenja – vabimo vas, da o preprečevanju obremenjujočih dogodkov v obdobju dojenčka in sodelovanju z njim berete naše prispevke, ki jih bomo objavljali v nadaljevanjih.

Kaj potrebuje otrok za odličen začetek?

V ljubečem in spodbudnem okolju bo otrok rasel in se dobro razvijal. Sodelovanje staršev z dojenčkom podpira njegov razvoj.

Kako krepiti dojenčkovo zdravje? Med drugim tudi z veliko crkljanja.
Na dojenčkove potrebe se pravočasno odzovite. Bodite mu na voljo, ko vas potrebuje. Dojenčka nikoli ne pustite jokati. S tem ga nikakor ne boste razvadili. Starši ustvarjamo temelje za otrokovo zdravje v prihodnosti.
Ali veste, da se simptomi travme – vojne, lakote, revščine – generacijsko prenašajo? Dobro je, če se ta cikel prekine.

Več o izsledkih raziskave »Prevalenca in dolgoročni vplivi obremenjujočih izkušenj v otroštvu na funkcioniranje v odraslosti« najdete v brošuri OIO v otroštvu in posledice v odraslosti.

* Povzeto po Kuhar, M., Jeriček Klanšček, H., Zager Kocjan, G., Hočevar, A., Drglin, Z. in Mešl, N. (2020). Obremenjujoče izkušnje v otroštvu in posledice v odraslosti. Ljubljana: Univerza v Ljubljani in Nacionalni inštitut za javno zdravje, str. 7.

Kako krepiti zdravje dojenčka? Preprečimo obremenjujoče izkušnje – predlogi za starše

V nizu objav bomo spregovorili o škodljivem stresu, o obremenjujočih izkušnjah v obporodnem obdobju, travmi in njihovi povezanosti z zdravjem. Predlagali bomo, kako preprečevati obremenjujoče izkušnje, blažiti njihove učinke, ustvarjati pozitivne izkušnje in krepiti psihično odpornost.

Pripravila: dr. Zalka Drglin

Objavljeno: 24. avgusta 2020