Ko se stresne situacije vrstijo dan za dnem in nimamo ustrezne podpore za spoprijemanje z njimi, to vpliva na naše zdravje, počutje in starševsko vlogo.
Starši želimo svojim otrokom omogočiti dobre pogoje za rast in razvoj. Našo starševsko vlogo sooblikujejo življenjske okoliščine in izkušnje. Mednje sodi tudi škodljivi stres (uveljavljen je tudi izraz »toksični stres«, angl. toxic stress).
O škodljivem stresu govorimo, ko je posameznik dalj časa pod velikim stresom, je preobremenjen, nenehno napet, vznemirjen in se zelo težko pomiri, ob tem pa se čuti nemočnega, da bi kaj spremenil. Situacija je še težja, če pri spoprijemanju s stresnimi situacijami nima ustrezne podpore. Doživljanje škodljivega stresa predstavlja izjemno breme za posameznika, negativno vpliva na njegovo zdravje in počutje. Škodljivi stres vpliva tudi na starševstvo. Oče ali mama, ki doživlja škodljivi stres, otroku ne zmore dajati toliko ustrezne podpore in spodbude, kot jo potrebuje za svoj razvoj. Če takšno stanje traja dlje časa, so posledice lahko dolgoročne (na primer, otrok bo morda kasneje bolj nagnjen k tesnobi).
Doživljanje škodljivega stresa bi lahko ponazorili s tovornjakom, ki prevaža pretežko breme. Njegova vožnja bo postala počasnejša. Če tovornjaka ne bodo razbremenili, se bo sčasoma moral ustaviti. Pride lahko tudi do okvare vozila. Potrebno bo posredovanje mehanika in drugih tovornjakov, da bodo razvozili tovor.
Vsebina
Kaj lahko storimo, če kot starši doživljamo škodljivi stres?
Če je v naši moči, se umaknimo iz okoliščin, ki povzročajo škodljivi stres, ali jih spremenimo. Vedno to ni mogoče. Posledice škodljivega stresa lahko ublažimo na različne načine (v svoj vsakdan vključimo gibanje, poskrbimo za redno sprostitev in počitek, družimo se z ljudmi, ob katerih se dobro počutimo, pogovarjajmo se …). Težje situacije, kot so revščina, brezposelnost in podobno, terjajo več truda in napora pri iskanju rešitev. Iščite pomoč in podporo, dokler je ne najdete. Vsak korak šteje. V nekaterih primerih je za soočenje s škodljivim stresom dobrodošla pomoč usposobljenih strokovnjakov (na primer psihologa). Morda bi se udeležili delavnice, kjer se naučite sprostitvenih vaj.
Ključnega pomena je podpora bližnjih, prijateljev in sorodnikov, ki pomagajo pri razbremenitvi. Tudi lokalna skupnost ima pomembno vlogo. Pridružite se na primer podporni skupini staršev, ki se redno srečuje, ali zaprosite za pomoč prostovoljcev. S krepitvijo spretnosti za spoprijemanje s stresom in s podpornimi odnosi lahko sčasoma razvijemo psihično odpornost pri sebi in otrocih. Za iskanje pomoči in za spremembe ni nikoli prepozno.
Informativno video gradivo objavljamo z dovoljenjem Center on the Developing Child (Harvard University), je v angleškem jeziku in ni podnaslovljeno. Bistveni poudarki so povzeti zgoraj.
V ljubečem in spodbudnem okolju bo otrok rasel in se dobro razvijal. Sodelovanje staršev z dojenčkom podpira njegov razvoj.
Življenje z dojenčkom zahteva veliko predanosti, časa in dela. Dobro in ljubeče skrbite tudi zase, tako boste bolj zdravi in zadovoljni. Redni odmori so zelo pomembni. Vsi jih potrebujemo, tudi mame in očetje. Namenite si čas zase. Načrtujete ga že vnaprej. Pomislite: kaj res potrebujete. Počitek? Sprehod? Pogovor? Čas, ko ne počnete nič?
Več o izsledkih raziskave »Prevalenca in dolgoročni vplivi obremenjujočih izkušenj v otroštvu na funkcioniranje v odraslosti« najdete v brošuri OIO v otroštvu in posledice v odraslosti.
V nizu objav bomo spregovorili o škodljivem stresu, o obremenjujočih izkušnjah v obporodnem obdobju, travmi in njihovi povezanosti z zdravjem. Predlagali bomo, kako preprečevati obremenjujoče izkušnje, blažiti njihove učinke, ustvarjati pozitivne izkušnje in krepiti psihično odpornost.
Pripravili: dr. Zalka Drglin in Sara Kotar
Objavljeno: 28. septembra 2020
