Neješči otroci

Pogosto vprašanje in pritožba staršev je, da otrok premalo jé.

Pravilna prehrana je, hočeš nočeš, postala pomembna tema ob našem razmišljanju o zdravem življenju in dobrem zdravju. Kakor tudi sicer v življenju, je tudi tukaj včasih težko najti pravo mero.

• Prvo vprašanje, ki si ga moramo postaviti je, ali je otrok resnično neješč, ali pa so morda neustrezna naša pričakovanja. Dejstvo je, da se tako otroci, kot odrasli po naši presnovi razlikujemo. Zaradi tega so različne tudi naše potrebe po hrani. Na prvo, temeljno vprašanje si bomo najlažje in najbolj preprosto odgovorili z osnovnima meritvama, telesne višine in mase glede na starost otroka. Meritve vnesemo v rastne krivulje, ki jih najdemo v knjigah in na spletu. Pomembno je, da ob presoji upoštevamo tudi telesno konstitucijo staršev. Starša, ki sta bolj drobnih postav, zelo verjetno ne bosta imela otrok, ki bi s svojimi merami sodila med zelo velike in težke otroke za starost.
• Drugo, kar velja premisliti je, ali je naš otrok sicer zdrav? Tudi na to vprašanje ni zelo težko odgovoriti. Če je otrok normalno živahen in ne zboleva pogosteje, kot je to sicer za otroke njegove starosti običajno, verjetno prehrana vendarle ni tako neustrezna, kot se nam morda zdi.
• Pogosta skrb velja tudi sestavi oziroma pestrosti prehrane. Otroci so namreč pri prehrani posebej v nekaterih starostnih obdobjih precej »zbirčni«. Nekako nehote smo pristali v prepričanju, da morajo otroci v imenu zdravja uživati mnogo različnih vrst sadja, zelenjave, stročnice, polnozrnata žita itd. Dejstvo je, da ni čisto tako. Pogosto se pogovor začne na primer takole: »Ne mara nobenega sadja, od zelenjave pa samo solato in paradižnik«. A to je za začetek čisto dobro, saj četudi je izbor sadja oziroma zelenjave bolj pičel, bo otrok kar dobro preskrbljen z vitamini, minerali in vlakninami.
• Pri neješčih otrocih ne rešimo nič s prigovarjanjem ali kreganjem. Več bomo opravili z dobrim zgledom. Prav nič narobe ni, če otroku pač večkrat ponudimo tisto vrsto sadja ali zelenjave, ki jo ima rad. Kar velja za sadje in zelenjavo seveda velja tudi za vso ostalo hrano. Velikokrat nabor hrane, ki jo otrok uživa močno razširi vrtec. Zgledi namreč vlečejo. V družbi drugih otrok teknejo tudi tiste jedi, ki morda doma niso ravno najbolj priljubljene.
• Morda »zbirčnejši« otroci v enem dnevu resnično ne zaužijejo zelo pestre hrane, ko pa to isto presojamo za nekaj dni skupaj, pa običajno vendarle vidimo drugačno sliko.
• Poskrbimo za dobro vzdušje pri mizi. Družinska druženja pri jedi naj bodo prijetna. Izognimo se prepirom zaradi hrane. Siljenje k jedi lahko privede tudi do tega, da otrok hrano še bolj odklanja, skupni obedi pa postanejo prava mora za vse družinske člane.

Vedno znova me preseneča, da so skrbi zaradi otrok, ki ne jedo toliko kot starši pričakujejo, zelo pogoste. Zelo malokrat pa nas starši obiščejo, ker otroci jedo preveč. Pa so vendarle le-ti glede ukrepanja in zdravstvenih posledic bistveno bolj trd oreh.

Avtorica: Vlasta Kunaver, dr. med., spec. ped.