Please ensure Javascript is enabled for purposes of website accessibility
Strokovna javnost

HPV

Kratica HPV označuje humane papilomaviruse. Poznamo več kot 200 različic oz. genotipov teh virusov, ki jih lahko najdemo v koži in sluznicah ljudi. Običajno ne povzročajo nobenih težav. Okrog 45 genotipov HPV povzroča okužbe anogenitalnega predela (spolovil, rodil in predela okoli zadnjika). Določeni genotipi HPV lahko povzročajo manj nevarne spremembe (npr. genitalne bradavice) ali nevarne (predrakave in rakave) spremembe kože in sluznic. Za približno 13 nevarnejših oz. visoko rizičnih genotipov HPV (HPV16, 18, 31, 33, 35, 39, 45, 51, 52, 56, 58, in 59) velja, da lahko povzročijo raka.

Prenos okužbe s HPV

HPV se prenesejo s tesnimi stiki s kožo ali sluznico okužene osebe, najpogosteje pri spolnih odnosih (vaginalni, analni, oralni). Okužbe s HPV so najpogostejše spolno prenosljive okužbe in večina spolno aktivnih oseb se tekom življenja okuži s HPV. Večina ljudi sploh ne ve, da so okuženi s HPV. Prav tako ne vedo, da morda HPV prenašajo na svojega spolnega partnerja. S HPV se lahko okužimo, tudi če partner nima nobenih znakov ali simptomov okužbe. Redko se HPV lahko prenese z okužene matere na novorojenčka ob porodu.

Okužbe s HPV so bolj pogoste pri tistih, ki imajo veliko spolnih partnerjev ali imajo spolne odnose z nekom, ki ima veliko partnerjev. Ker je okužba s HPV tako pogosta, se večina ljudi okuži kmalu po začetku spolne aktivnosti, zato so okužbe najpogostejše pri mladih.

Potek okužbe s HPV

Večina ljudi okuženih s HPV nikoli ne razvije simptomov ali znakov bolezni. Večina okužb s  HPV (devet od desetih) samodejno mine brez posledic v dveh letih. Pri približno 10 % okuženih ljudi okužbe s HPV ne izzvenijo in trajajo dlje, takrat govorimo o dolgotrajnih okužbah s HPV. Dolgotrajne okužbe z nevarnejšimi genotipi HPV lahko povzročijo določene vrste predrakavih sprememb in raka.

Bolezni povzročene s HPV

Večina okužb s HPV ni nevarnih in okuženim ne povzročajo nobenih težav. Pri tistih ljudeh, kjer okužba s HPV povzroči bolezen, pa je ta odvisna od genotipa HPV. Nevarnejši (visoko rizični) HPV lahko povzročijo predrakave spremembe in raka. Okužbam z enim izmed teh genotipov HPV lahko pripišemo skoraj 100 % raka materničnega vratu, 25-78 % drugih rakov spolovil (zunanjega spolovila, nožnice in penisa), 88 % raka zadnjika in 31 % raka ustnega dela žrela pri ženskah in pri moških. Manj nevarna (nizko rizična) genotipa HPV 6 in 11 povzročata okoli 90 % vseh primerov genitalnih bradavic pri ženskah in pri moških, ki praviloma ne napredujejo v raka. Okužbo z manj nevarnimi genotipi HPV povezujemo tudi z nastankom papilomov grla, ki lahko povzročajo hripavost in težave pri dihanju, v redkih primerih pa lahko povzročijo življenjsko ogrožajočo zaporo dihalnih poti.

Ocenjujemo, da zaradi okužbe s HPV v Sloveniji vsako leto zboli za rakom več kot 150 žensk in več kot 40 moških, okoli 1600 žensk pa se letno operativno zdravi zaradi predrakavih sprememb na materničnem vratu.

Preprečevanje okužb s HPV

Možnosti za okužbo s HPV lahko zmanjšamo tako, da upoštevamo ABC princip varne in zdrave spolnosti:

A – »abstinenca« ali odložitev prvega spolnega odnosa na obdobje večje zrelosti, s parterjem, ki ga poznamo in mu zaupamo,

B – »bodi zvest« ali zvestoba dveh partnerjev (osebe, ki imajo v življenju več spolnih partnerjev, imajo večje tveganje okužbe s HPV in tudi drugih spolno prenosljivih okužb),

C – »condom« oziroma kondom, njegova pravilna in dosledna uporaba za zaščito tako pred nezaželeno nosečnostjo kot pred spolno prenosljivimi okužbami (kondom pomembno zmanjša tveganje za okužbo s HPV, vendar je zaradi prisotnosti HPV na drugih mestih kože in sluznic ne prepreči popolnoma).

Eden najbolj učinkovitih ukrepov za preprečevanje okužb s HPV in njenih posledic je cepljenje proti HPV.

Odkrivanje bolezenskih sprememb, ki jih povzroči okužba s HPV

Večine okužb s HPV ne odkrijemo, ker ne povzročajo znakov bolezni. Pomembno pa je pravočasno odkrivanje predrakavih sprememb materničnega vratu pri ženskah, ko te še ne povzročajo težav. Lahko jih odkrijejo z mikroskopskim pregledom brisa materničnega vratu, ki ga odvzame ginekolog med preventivnim ginekološkim pregledom v državnem presejalnem programu za zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb in raka materničnega vratu ZORA. Zato je zelo pomembno, da se vse ženske, stare od 20 do 64 let, redno na tri leta udeležujejo preventivnih pregledov pri ginekologu, ki omogočajo odkrivanje in zdravljenje predrakavih sprememb materničnega vratu ter preprečujejo možnost pojava raka materničnega vratu.

Zdravljenje bolezenskih sprememb, ki jih povzroči okužba s HPV

Za okužbo s HPV ni zdravila. Ljudje, ko so okuženi s HPV in nimajo nobenih znakov bolezni, ne potrebujejo nobenega zdravljenja. Prav tako zdravljenja ne potrebujejo njihovi partnerji. Zdravimo lahko le spremembe, ki jih povzročajo okužbe s HPV. Nekatere predrakave spremembe materničnega vratu in genitalne bradavice se zdravijo z uničevanjem z laserjem ali z zamrzovanjem. Hujše predrakave spremembe materničnega vratu se zdravijo z izrezanjem dela materničnega vratu. Tudi spremembe v nožnici, na zunanjem spolovilu in zadnjiku se zdravijo podobno. Po zdravljenju predrakavih sprememb materničnega vratu ženska lahko zanosi, vendar zdravljenje lahko skrajša maternični vrat, kar lahko poveča tveganje prezgodnjega poroda.

Cepljenje proti HPV – delovanje

Cepiva proti okužbam s HPV ne vsebujejo celih virusov, prav tako ne vsebujejo virusne DNA, zato ne morejo povzročiti okužbe. Cepiva vsebujejo le nekatere beljakovine oz. delce, podobne tistim v virusu, ki spodbudijo imunski sistem, da izdela zaščitna protitelesa. Ko pride cepljena oseba v stik s HPV, ga protitelesa prepoznajo in osebo zaščitijo pred okužbo in nastankom bolezni. Cepiva proti okužbam s HPV so učinkovita in varna.

Učinkovitost cepljenja proti HPV in trajanje zaščite

V Sloveniji je na voljo devet-valentno cepivo proti HPV, ki varuje pred devetimi genotipi HPV in sicer pred sedmimi najpogostejšimi nevarnejšimi genotipi HPV (16, 18, 31, 33, 45, 52, 58), ki povzročajo okrog 90 % raka materničnega vratu ter nekatere druge rake spolovil, zadnjika in ustnega dela žrela pa tudi pred dvema manj nevarnima genotipoma HPV (6, 11), ki povzročata okrog 90 % genitalnih bradavic.

Rezultati raziskav in podatki iz držav z visoko precepljenostjo proti HPV kažejo, da je cepljenje proti HPV izjemno učinkovito pri preprečevanju okužb s HPV in njihovih posledic. Tako poročajo o zmanjševanju pogostosti okužb materničnega vratu z genotipi HPV vsebovanimi v cepivu, zmanjševanju genitalnih bradavic pri mladih ženskah in moških, zmanjšani pojavnosti predrakavih sprememb materničnega vratu in zmanjšani pojavnosti s HPV povezanih rakov pri cepljenih ženskah v primerjavi z necepljenimi ženskami.

Do sedaj opravljene raziskave so pokazale, da zaščita s cepljenjem proti okužbi s HPV traja vsaj deset let, pričakuje pa se, da bo zaščita dolgotrajna. Cepljenje z dodatnimi odmerki cepiva kasneje v življenju zaenkrat ni predvideno.

Varnost cepiv proti HPV

Cepiva proti HPV so varna, kar dokazujejo rezultati številnih raziskav ter podatki iz programov cepljenja, ki potekajo v številnih državah po svetu. Kot po drugih cepivih se tudi po cepljenju proti HPV lahko pojavijo neželeni učinki, ki pa so največkrat blagi in prehodni. Najpogosteje se pojavijo lokalne reakcije na mestu cepljenja (kot so bolečina, rdečina oteklina) ter slabost, utrujenost in glavobol. Po svetu je bilo do sedaj razdeljenih že več 100 milijonov odmerkov cepiv proti okužbam s HPV in zaenkrat niso zaznali nobenih varnostnih zadržkov za cepljenje.

V Sloveniji se podatki o neželenih učinkih po cepljenju zbirajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje v Registru neželenih učinkov po cepljenju, v katerega so dolžni poročati vsi zdravniki, ki ugotovijo neželene učinke. Pri nas je bilo v obdobju 2009 do 2020 razdeljenih več kot 180.000 odmerkov cepiva proti HPV. V tem obdobju smo v Register neželenih učinkov po cepljenju prejeli 200 prijav neželenih učinkov po cepljenju proti HPV. Zdravniki so najpogosteje poročali o bolečini, oteklini, rdečini na mestu cepljenja, povišani telesni temperaturi, slabosti, glavobolu, utrujenosti in omedlevici. Skoraj vsako leto so prijavljeni posamezni resni neželeni učinki, zaradi katerih so bile cepljene osebe na kratkotrajnem opazovanju v bolnišnici. Vse hospitalizacije namreč štejejo za resne neželene učinke. Resnih neželenih učinkov, kot so npr. huda alergična reakcija, šok itd., pa do sedaj nismo zabeležili. Vsi neželeni učinki so izzveneli v nekaj dneh brez posledic.

Program cepljenja proti okužbam s HPV v Sloveniji

V Sloveniji že od šolskega leta 2009/10 naprej poteka program cepljenja proti okužbam s HPV, ki se izvaja ob sistematičnem pregledu v 6. razredu osnovne šole kot priporočeno (prostovoljno) cepljenje. Do leta 2020/21 se je program izvajal le za deklice, od leta 2021 pa so v program cepljenja proti HPV poleg deklic vključeni tudi dečki, kar pomeni, da se v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja (OZZ) lahko cepijo deklice in dečki, ki v šolskem letu 2021/22 obiskujejo 6. razred osnovne šole.

To cepljenje ni obvezno, zato morajo dati zanj privolitev straši cepljenih mladostnikov. V Sloveniji v zadnjih dveh letih dosegamo nekaj manj kot 60% precepljenost deklic v 6. razredu osnovne šole.

Dekleta, ki proti okužbam s HPV niso bila cepljena v 6. razredu osnovne šole, se lahko cepijo tudi kasneje, kot zamudnice. Zamudnice so dekleta, ki so obiskovale 6. razred v šolskem letu 2009/10 ali kasneje in še niso bile cepljene. Če se dekle odloči za cepljenje po 15. letu starosti, privolitev staršev ni potrebna. Za vse ostale, ki bi se želeli cepiti proti HPV, je cepljenje samoplačniško.

Shema cepljenja proti okužbam s HPV

Število potrebnih odmerkov za ustrezno zaščito po cepljenju proti okužbam s HPV je odvisno od starosti, ko začnemo cepiti. Mladostniki, ki se cepijo v okviru rednega programa cepljenja proti okužbam s HPV, s cepivom proti 9 pomembnim genotipom HPV, so cepljeni z 2 odmerkoma cepiva v razmaku 6 mesecev. Pri posameznikih, ki se za cepljenje proti okužbam s HPV odločijo ko so stari 15 let ali več, pa so za ustrezno zaščito potrebni 3 odmerki cepiva (po shemi 0, 2 in 6 mesecev). Raziskave so namreč pokazale, da pri starejših od 15 let odziv imunskega sistema po dveh odmerkih cepiva ni zadosten.

Cepljenje je najbolj učinkovito pri mladih pred morebitno izpostavljenostjo okužbi s HPV, torej pred prvimi spolnimi stiki. Cepivo ne zdravi že obstoječe okužbe s HPV in njenih zapletov.

Za osebe, ki so že spolno aktivne, je cepljenje proti okužbam s HPV kljub temu še vedno koristno. Obstaja sicer možnost, do so že bile izpostavljene okužbam z enim ali več genotipov HPV, ki jih preprečujemo s cepljenjem in da bo učinkovitost cepiva pri njih manjša. Vendar pa bodo te osebe s cepljenjem zaščitene pred genotipi HPV s katerimi se do sedaj še niso srečale in pred katerimi ščiti cepivo.

Cepljenje zamudnic

Zamudnice za cepljenje proti HPV so dekleta, ki so obiskovala 6. razred v šolskem letu 2009/10 ali kasneje in še niso bila cepljena proti HPV. Če se dekle za cepljenje odloči po 15. letu starosti, privolitev staršev ni potrebna. Vsa rutinska cepljenja praviloma opravljajo pediatri in šolski zdravniki (tudi študentski zdravniki), enako velja tudi za cepljenje zamudnikov/zamudnic, ki se lahko opravi ob prvem naslednjem sistematičnem pregledu ali po dogovoru z zdravnikom. Proti okužbam s HPV lahko cepijo tudi drugi zdravniki.

Odločitev za »ne-cepljenje«

Odločitev za »ne-cepljenje« ima lahko posledice za zdravje. Osebe, ki niso bile cepljene, imajo bistveno večje tveganje, da bodo zbolele za predrakavimi spremembami ali enim izmed rakov, ki jih povzročajo HPV (npr. rakom materničnega vratu) in večje tveganje za druge bolezni, ki so povezane s HPV (npr. genitalne bradavice), kot tudi za zaplete po zdravljenju le-teh.

Cepljenje proti HPV in preventivni ginekološki pregledi za raka materničnega vratu

Cepljena dekleta imajo pomembno manjšo verjetnost, da bodo zbolela za predrakavimi ali rakavimi spremembami materničnega vratu. Še vedno pa jih ogrožajo genotipi HPV, ki jih cepivo ne pokriva. Zato preventivne ginekološke preglede v okviru programa ZORA priporočamo tudi cepljenim dekletom. Če je ženska cepljena proti HPV in se redno udeležuje presejalnih pregledov, je verjetnost, da bo zbolela za rakom materničnega vratu, izjemno majhna.

Priporočeno branje 

Najpogostejša vprašanja in odgovori o okužbi s HPV, raku materničnega vratu in cepljenju proti HPV so dostopna tukaj.

Viri

  • Ali H, Donovan B, Wand H, et al. Genital warts in young Australians five years into national human papillomavirus vaccination programme: national surveillance data. BMJ. 2013;346:f2032.
  • Baldur-Felskov B, Dehlendorff C, Junge J, et al. Incidence of cervical lesions in Danish women before and after implementation of a national HPV vaccination program. Cancer Causes Control. 2014;25(7):915-22.
  • CDC – Centers for Disease Control and Prevention (2018). Human Papiliomavirus. Questions and Answers. Dostopno na: https://www.cdc.gov/hpv/parents/questions-answers.html
  • Collins S, Mazloomzadeh S, Winter H, Blomfield P, Bailey A, Young LS, Woodman CB. High incidence of cervical human papillomavirus infection in women during their first sexual relationship. BJOG. 2002;109(1):96-8.
  • De Martel C, Plummer M, Vignat J et al. Worldwide burden of cancer attributable to HPV by site, country and HPV type. Int J Cancer 2017; 141: 664-670.
  • EMA – European Medicines Agency (2018) a. Cervarix – Summary product characteristics. Dostopno na: https://www.ema.europa.eu/en/medicines/human/EPAR/cervarix
  • EMA – European Medicines Agency (2018) b. Silgard – Summary product characteristics. Dostopno na: https://www.ema.europa.eu/en/medicines/human/EPAR/silgard
  • EMA – European Medicines Agency (2018) c. Gardasil 9 – Summary product characteristics. Dostopno na: https://www.ema.europa.eu/en/medicines/human/EPAR/gardasil-9
  • Greer CE, Wheeler CM, Lander MB, et al. Human papillomavirus (HPV) type distribution and serological response to HPV type 6 virus-like particles in patients with genital warts. J Clin Microbiol. 1995;33(8):2058-63.
  • Monographs on the evaluation of carcinogenic risks to humans, volume 100. A review of carcinogen—Part B: biological agents. Lyon: International Agency for Research on Cancer; 2011.
  • Ivanuš U, Florjančič M, Jerman T, Primic Žakelj M. Pregled rezultatov in dela v državnem programa ZORA v letu 2017 in načrti za prihodnost. V: Zbornik predavanj, 8. izobraževalni dan programa ZORA. Brdo pri Kranju, 21. november 2018. Ljubljana: Onkološki inštitut, 2018; 15-27.
  • Kavanagh K, Pollock KG, Potts A, et al. Introduction and sustained high coverage of the HPV bivalent vaccine leads to a reduction in prevalence of HPV 16/18 and closely related HPV types. Br J Cancer. 2014;110(11):2804-11.
  • Kiphnut S, Hafner A (2018). Mladostnik in doživljanje spolnosti. Odnos do telesa. Priročnik za izvajalce vzgoje za zdravje v okviru primarnega zdravstvenega varstva. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje. Dostopno na: http://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/srednjesolci_odnos_do_telesa_11092018.pdf
  • Moscicki AB, Schiffman M, Burchell A, et al. Updating the natural history of human papillomavirus and anogenital cancers. Vaccine. 2012;30 Suppl 5:F24-33.
  • Nacionalni inštitut za javno zdravje. Neželeni učinki pridruženi cepljenju v Sloveniji v letu 2019. Dostopno na: http://www.nijz.si/sl/spremljanje-nezelenih-ucinkov
  • NIH – National Cancer Institute (2015). HPV and Cancer. Dostopno na: https:// www.cancer.gov/about-cancer/causes-prevention/risk/infectious-agents/hpv-fact-sheet
  • Stillo M, Carrillo Santisteve P, Lopalco PL. Safety of human papillomavirus vaccines: a review. Expert Opin Drug Saf. 2015;14(5):697-712.
  • Šubelj M, Učakar V, Kraigher A, Klavs I. Adverse events following school-based vaccination of girls with quadrivalent human papillomavirus vaccine in Slovenia, 2009 to 2013. Euro Surveill. 2016;21(14). doi: 10.2807/1560-7917.ES.2016.21.14.30187.
  • Tabrizi SN, Brotherton JM, Kaldor JM, et al. Assessment of herd immunity and crossprotection after a human papillomavirus vaccination programme in Australia: a repeat crosssectional study. Lancet Infect Dis. 2014;14(10):958-66.
  • WHO – World Health Organization. Human papillomavirus vaccines. WHO position paper. Weekly epidemiological record 2017; 19: 241-68. Dostopno na: https://www.who.int/immunization/policy/position_papers/hpv/en/
  • ZORA – Državni program zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb materničnega vratu (2017). Kaj morate vedeti o HPV? Dostopno na: https://zora.onko-i.si/fileadmin/user_upload/dokumenti/publikacije/informativni_materiali/2017_knjizica_HPV_web.pdf
  • Program cepljenja in zaščite z zdravili 2021 (Uradni list RS, št. 89/21; str. 5201-5215). Dostopno na: https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/celotno-kazalo/202189
  • Nacionalni inštitut za javno zdravje. Analiza izvajanja cepljenja v Sloveniji v letu 2018. Dostopno na: https://www.nijz.si/sl/spremljanje-precepljenosti-deleza-cepljenih.
  • Nacionalni inštitut za javno zdravje. Precepljenost šolskih otrok v Sloveniji v šolskem letu 2019/2020. Dostopno na: https://www.nijz.si/sl/spremljanje-precepljenosti-deleza-cepljenih
  • Luostarinen T, Apter D, Dillner J et al. Vaccination protects against invasive HPV-associated cancers. Int J Cancer 2018; 142(10): 2186-2187.
  • Guo F, Cofie LE, Berenson AB. Cervical Cancer Incidence in Young U.S. Females After Human Papillomavirus Vaccine Introduction. Am J Prev Med 2018; 55(2): 197-204.
  • Lei J, Ploner A, Elfström KM et al. HPV Vaccination and the Risk of Invasive Cervical Cancer. N Engl J Med 2020; 383(14): 1340-1348.)
  • Falcaro M, Castañon A, Ndlela B et al. The effects of the national HPV vaccination programme in England, UK, on cervical cancer and grade 3 cervical intraepithelial neoplasia incidence: a register-based observational study. Lancet 2021; 398(10316): 2084-2092.

Avtorici: dr. Veronika Učakar, dr. med., Nadja Šinkovec Zorko, dr. med.

Naslovna fotografija: freepik.com