Okužbe s HPV in cepljenje

Učinkovitost cepljenja proti HPV in trajanje zaščite

V Sloveniji je na voljo devet-valentno cepivo proti HPV, ki varuje pred devetimi genotipi HPV in sicer pred sedmimi najpogostejšimi nevarnejšimi genotipi HPV (16, 18, 31, 33, 45, 52, 58), ki povzročajo okrog 90 % raka materničnega vratu ter nekatere druge rake spolovil, zadnjika in ustnega dela žrela pa tudi pred dvema manj nevarnima genotipoma HPV (6, 11), ki povzročata okrog 90 % genitalnih bradavic.

Rezultati raziskav in podatki iz držav z visoko precepljenostjo proti HPV kažejo, da je cepljenje proti HPV izjemno učinkovito pri preprečevanju okužb s HPV in njihovih posledic. Tako poročajo o zmanjševanju pogostosti okužb materničnega vratu z genotipi HPV vsebovanimi v cepivu, zmanjševanju genitalnih bradavic pri mladih ženskah in moških, zmanjšani pojavnosti predrakavih sprememb materničnega vratu in zmanjšani pojavnosti s HPV povezanih rakov pri cepljenih ženskah v primerjavi z necepljenimi ženskami.

Do sedaj opravljene raziskave so pokazale, da zaščita s cepljenjem proti okužbi s HPV traja vsaj deset let, pričakuje pa se, da bo zaščita dolgotrajna. Cepljenje z dodatnimi odmerki cepiva kasneje v življenju zaenkrat ni predvideno.

Varnost cepiv proti HPV

Cepiva proti HPV so varna, kar dokazujejo rezultati številnih raziskav ter podatki iz programov cepljenja, ki potekajo v številnih državah po svetu. Kot po drugih cepivih se tudi po cepljenju proti HPV lahko pojavijo neželeni učinki, ki pa so največkrat blagi in prehodni. Najpogosteje se pojavijo lokalne reakcije na mestu cepljenja (kot so bolečina, rdečina oteklina) ter slabost, utrujenost in glavobol. Po svetu je bilo do sedaj razdeljenih že več 100 milijonov odmerkov cepiv proti okužbam s HPV in zaenkrat niso zaznali nobenih varnostnih zadržkov za cepljenje.

V Sloveniji se podatki o neželenih učinkih po cepljenju zbirajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje v Registru neželenih učinkov po cepljenju, v katerega so dolžni poročati vsi zdravniki, ki ugotovijo neželene učinke. Pri nas je bilo v obdobju 2009 do 2020 razdeljenih več kot 180.000 odmerkov cepiva proti HPV. V tem obdobju smo v Register neželenih učinkov po cepljenju prejeli 200 prijav neželenih učinkov po cepljenju proti HPV. Zdravniki so najpogosteje poročali o bolečini, oteklini, rdečini na mestu cepljenja, povišani telesni temperaturi, slabosti, glavobolu, utrujenosti in omedlevici. Skoraj vsako leto so prijavljeni posamezni resni neželeni učinki, zaradi katerih so bile cepljene osebe na kratkotrajnem opazovanju v bolnišnici. Vse hospitalizacije namreč štejejo za resne neželene učinke. Resnih neželenih učinkov, kot so npr. huda alergična reakcija, šok itd., pa do sedaj nismo zabeležili. Vsi neželeni učinki so izzveneli v nekaj dneh brez posledic.

Program cepljenja proti okužbam s HPV v Sloveniji

V Sloveniji že od šolskega leta 2009/10 naprej poteka program cepljenja proti okužbam s HPV, ki se izvaja ob sistematičnem pregledu v 6. razredu osnovne šole kot priporočeno (prostovoljno) cepljenje. Do leta 2020/21 se je program izvajal le za deklice, od leta 2021 pa so v program cepljenja proti HPV poleg deklic vključeni tudi dečki, kar pomeni, da se v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja (OZZ) lahko cepijo deklice in dečki, ki v šolskem letu 2021/22 obiskujejo 6. razred osnovne šole.

To cepljenje ni obvezno, zato morajo dati zanj privolitev straši cepljenih mladostnikov. V Sloveniji v zadnjih dveh letih dosegamo nekaj manj kot 60% precepljenost deklic v 6. razredu osnovne šole.

Dekleta, ki proti okužbam s HPV niso bila cepljena v 6. razredu osnovne šole, se lahko cepijo tudi kasneje, kot zamudnice. Zamudnice so dekleta, ki so obiskovale 6. razred v šolskem letu 2009/10 ali kasneje in še niso bile cepljene. Če se dekle odloči za cepljenje po 15. letu starosti, privolitev staršev ni potrebna. Za vse ostale, ki bi se želeli cepiti proti HPV, je cepljenje samoplačniško.

Shema cepljenja proti okužbam s HPV

Število potrebnih odmerkov za ustrezno zaščito po cepljenju proti okužbam s HPV je odvisno od starosti, ko začnemo cepiti. Mladostniki, ki se cepijo v okviru rednega programa cepljenja proti okužbam s HPV, s cepivom proti 9 pomembnim genotipom HPV, so cepljeni z 2 odmerkoma cepiva v razmaku 6 mesecev. Pri posameznikih, ki se za cepljenje proti okužbam s HPV odločijo ko so stari 15 let ali več, pa so za ustrezno zaščito potrebni 3 odmerki cepiva (po shemi 0, 2 in 6 mesecev). Raziskave so namreč pokazale, da pri starejših od 15 let odziv imunskega sistema po dveh odmerkih cepiva ni zadosten.

Cepljenje je najbolj učinkovito pri mladih pred morebitno izpostavljenostjo okužbi s HPV, torej pred prvimi spolnimi stiki. Cepivo ne zdravi že obstoječe okužbe s HPV in njenih zapletov.

Za osebe, ki so že spolno aktivne, je cepljenje proti okužbam s HPV kljub temu še vedno koristno. Obstaja sicer možnost, do so že bile izpostavljene okužbam z enim ali več genotipov HPV, ki jih preprečujemo s cepljenjem in da bo učinkovitost cepiva pri njih manjša. Vendar pa bodo te osebe s cepljenjem zaščitene pred genotipi HPV s katerimi se do sedaj še niso srečale in pred katerimi ščiti cepivo.

Cepljenje zamudnic

Zamudnice za cepljenje proti HPV so dekleta, ki so obiskovala 6. razred v šolskem letu 2009/10 ali kasneje in še niso bila cepljena proti HPV. Če se dekle za cepljenje odloči po 15. letu starosti, privolitev staršev ni potrebna. Vsa rutinska cepljenja praviloma opravljajo pediatri in šolski zdravniki (tudi študentski zdravniki), enako velja tudi za cepljenje zamudnikov/zamudnic, ki se lahko opravi ob prvem naslednjem sistematičnem pregledu ali po dogovoru z zdravnikom. Proti okužbam s HPV lahko cepijo tudi drugi zdravniki.

Odločitev za »ne-cepljenje«

Odločitev za »ne-cepljenje« ima lahko posledice za zdravje. Osebe, ki niso bile cepljene, imajo bistveno večje tveganje, da bodo zbolele za predrakavimi spremembami ali enim izmed rakov, ki jih povzročajo HPV (npr. rakom materničnega vratu) in večje tveganje za druge bolezni, ki so povezane s HPV (npr. genitalne bradavice), kot tudi za zaplete po zdravljenju le-teh.

Cepljenje proti HPV in preventivni ginekološki pregledi za raka materničnega vratu

Cepljena dekleta imajo pomembno manjšo verjetnost, da bodo zbolela za predrakavimi ali rakavimi spremembami materničnega vratu. Še vedno pa jih ogrožajo genotipi HPV, ki jih cepivo ne pokriva. Zato preventivne ginekološke preglede v okviru programa ZORA priporočamo tudi cepljenim dekletom. Če je ženska cepljena proti HPV in se redno udeležuje presejalnih pregledov, je verjetnost, da bo zbolela za rakom materničnega vratu, izjemno majhna.

Priporočeno branje 

Najpogostejša vprašanja in odgovori o okužbi s HPV, raku materničnega vratu in cepljenju proti HPV so dostopna tukaj.