Šolski otrok sam doma med počitnicami

Včasih je težko vedeti, kdaj je naš otrok dovolj zrel, da ostane sam doma. Otroci se med seboj precej razlikujejo, vendar se na splošno priporoča, da otroka, mlajšega od 10 let, ne puščamo doma samega.

Ocenimo zrelost našega otroka

Pri otroku, starem 10 let ali več, naj bo naša odločitev odvisna predvsem od njegove zmožnosti dobre presoje in pravilnega ravnanja, ko se znajde sam v nepričakovani situaciji. Upoštevamo tudi, kako odgovoren je otrok pri delu za šolo in domačih opravilih ter ali spoštuje dogovorjena pravila in varnostne ukrepe. Čeprav se nam zdi, da je otrok dovolj zrel, pa ga nekajkrat preizkusimo in pustimo za krajši čas samega medtem, ko smo nekje v bližini in lahko dosegljivi. Potem se z otrokom o tej izkušnji pogovorimo in ugotovimo, pri katerih spretnostih še ni dovolj zanesljiv.

Dogovorimo se za pravila, še preden pustimo otroka samega

Najbolje je, da se z otrokom vnaprej dogovorimo za pravila, ki jih mora spoštovati, ko je sam doma. Skupaj napišemo seznam pravil in ga obesimo na vidno mesto.

Dogovoriti se moramo o številnih pomembnih temah, kot so.:

• ali lahko uporablja kuhinjo za pripravo malice in katere gospodinjske aparate lahko uporablja; pred tem večkrat skupaj pripravimo malico in topel napitek ter mu pomagamo;
• ali lahko gleda TV in igra računalniške igrice, če da, katere in kako dolgo;
• katera domača opravila je treba narediti;
• da niso dovoljeni obiski sošolcev, prijateljev ali sosedov (razen, če se o tem dogovorimo skupaj z njimi in vnaprej);
• da ni dovoljeno iti iz stanovanja (šli bomo skupaj, ko pridemo iz službe);
• da ni dovoljeno odpirati vrat neznancem, sosedom;
• da ne sme nikomur govoriti, da je sam doma, ali to objavljati na družbenih medijih.

Skupaj z otrokom za tisto dopoldne, ko bo otrok sam doma, napišemo urnik

V urnik zapišemo natančno uro in trajanje za posamezno dejavnost, npr.:

Pripravimo malico in zdrave prigrizke

Za tisto dopoldne, ko bo otrok sam doma, pripravimo malico in zdrave prigrizke, če ne želimo, da otrok sam uporablja električni štedilnik, grelnik vode, mikrovalovno pečico, nož…

Če bomo dovolili, da si otrok hrano pripravi sam, pred tem večkrat skupaj pripravimo malico in topel napitek ter mu pomagamo. Razumeti in spoštovati mora tudi nekatera varnostna pravila, ker se otroci v kuhinji največkrat opečejo z vročo hrano in tekočinami:

• vodo za pripravo toplih napitkov otrok najlažje pogreje z namiznim grelnikom, ki naj ga med uporabo postavi čim dlje od roba delovnega pulta, štedilnika in pomivalnega korita; ko iz grelnika uporabi segreto vodo za napitek, preostanek vode takoj zlije v pomivalno korito, električni kabel pa potegne iz vtičnice;
• otrok lahko uporablja le električni štedilnik, nikakor pa ne plinskega;
• na električnem štedilniku naj uporablja zadnje grelne plošče, ročaj lonca ali ponve pa naj obrne proti zadnji strani štedilnika, da ne bi po nesreči posode prevrnil;
• ko jemlje posodo z vročo hrano ali pijačo s štedilnika ali iz mikrovalovne pečice, naj obvezno uporablja ognjevarne rokavice ali prijemalke, nikakor pa ne kuhinjske krpe; pri tem naj pazi, da vroče hrane ne polije po sebi;
• če bi se olje v ponvi preveč segrelo ali celo zagorelo, ne sme prilivati vode, temveč naj ponev takoj pokrije s pokrovko in jo pusti pokrito, grelno ploščo pa izklopi; v primeru požara pokliče telefonsko številko za nujne primere 112;
• v mikrovalovni pečici naj uporablja le posodo, ki je primerna za segrevanje v mikrovalovni pečici, nikakor pa ne aluminijaste folije ali kovinskih posod;
• ko se hrana v mikrovalovni pečici dovolj segreje, naj počasi odpre vrata pečice, prav tako tudi embalažo z vročo hrano, ker pogosto vroča para bušne iz pečice ali embalaže, ko jo odpremo, in lahko povzroči opekline; poleg tega se hrana segreje na visoko temperaturo in neenakomerno, zato naj jo otrok dobro premeša ali jo pusti stati dve minuti, preden jo poskusi;
• če bi se otrok slučajno opekel, naj vas takoj pokliče in opeklino hladi s hladno vodo vsaj 20 minut.
• med pripravo hrane otrok ne sme zapuščati kuhinje, kuhalno napravo pa naj po uporabi takoj izklopi.

Naučimo ga tudi varno uporabljati nož:

• na začetku lahko uporablja poseben nož, ki je varen za otroke: z njim lahko reže različna živila, sam pa se ne more urezati;
• delovna površina mora biti primerne višine, t. j. v višini otrokovega pasu;
• otrok naj nož drži za ročaj, prste proste roke pa upogne v obliko krempljev in z njimi prime živilo;
• prste na živilu ima ves čas upognjene stran od rezila noža medtem, ko reže;
• z nožem ne sme mahati okrog sebe, ga usmerjati v nikogar, z njim sekati kot s sekiro, ali z njim početi karkoli drugega, razen rezati;
• ko gre stran od delovne površine, pusti nož na njej, da se med prenašanjem noža ne bi poškodoval.

Ne pozabimo še preveriti, ali javljalniki dima delujejo in ali je treba zamenjate baterije.

Nevarne snovi in predmete pospravimo zunaj dosega otrok

Vse kar bi bilo lahko nevarno za zdravje otroka, pospravimo zunaj njegovega dosega v predal ali omarico, ki se zaklepata s ključem, npr. alkoholne pijače, prehranska dopolnila in zdravila (tudi zdravila, ki se dobijo brez recepta), tobak in cigarete, vžigalice in vžigalnike, petarde, sveče, likalnik, ravnalnik las, avtomobilske ključe…

Namestimo varovala na okna, balkonska vrata, predalnike in omare s policami

Z otrokom se dogovorimo, da se ne bo igral na balkonu, terasi ali na stopnicah, ker se ob padcu z višine ali po stopnicah lahko težko poškoduje. Na okna in balkonska vrata lahko namestimo tudi varovala z zaklepanjem na ključ, ki omogočajo, da se okna/balkonska vrata lahko odprejo samo za 8–10 cm, zaradi česar otrok ne more na balkon ali se sklanjati skozi okno.

Otroci se včasih igrajo tako, da poskusijo plezati po odprtih predalih predalnika, omarah s policami in drugem pohištvu, ki se zaradi tega lahko prevrnejo na otroka. Če je na pohištvu tudi televizija, se lahko skupaj prevrneta na otroka in ga težko poškodujeta. To je mogoče preprečiti s stenskimi nosilci ali varnostnimi trakovi, s katerimi na steno pričvrstimo predalnik, omaro s policami in drugo pohištvo. Na enak način zavarujemo tudi televizijo in ekran računalnika.

Kako naj otrok ravna v primeru nevarnosti

Zelo redko se zgodi nezgoda ali kaj podobnega, npr. otrok se poškoduje, pride do požara, poplave…, kljub temu pa mora otrok, ki je sam doma, vedeti, kako naj ravna. Zato skupaj z otrokom vadimo, kaj je treba narediti v določeni nujni situaciji in koga naj pokliče na pomoč.

Za vajo mu pokažimo tudi, kakšna je prva pomoč, če se opeče, ureže… Pripravimo mu osnovni material za prvo pomoč in na vidno mesto obesimo seznam telefonskih številk (ali jih vnesemo v otrokov mobilni telefon) in drugih podatkov za nujne primere, npr.:

• nujna medicinska pomoč, gasilci (112);
• policija (113);
• naš domači naslov in telefonska številka;
• ime, priimek in telefonska številka matere in očeta;
• ime, priimek, naslov in telefonska številka soseda, ki mu zaupamo;
• ime, priimek, naslov in telefonska številka starih staršev ali družinskih prijateljev.

Avtorica: prim. dr. Mateja Rok Simon, dr. med., spec. javnega zdravja in spec. socialne medicine

Vir naslovne fotografije: freepik.com