Vsebina
2. april, mednarodni dan knjig za otroke
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje si prizadevamo, da bi bilo branje otroku del kakovostnega sodelovanja z otrokom od rojstva dalje, knjiga pa del otrokovega vsakdanjega okolja v družini, zdravstveni ustanovi, v vrtcu in drugod. Zato smo po skrbni in potrpežljivi pripravi že dvakrat poskrbeli, da je patronažna medicinska sestra ob obisku družine z dojenčkom, starim štiri ali pet mesecev, podarila izvirno slovensko kartonko. Leta 2018 je to bila prikupna slovenska ljudska pesmica Moja koklja špiklja špoklja z izjemno priljubljenimi ilustracijami Jelke Reichman, leta 2022 pa Kaj se skriva očku v bradi sodobnega pisatelja Boštjana Gorenca Pižame in ilustratorja Igorja Šinkovca. Kot vemo, je kartonka varna in trpežna slikanica, posebej prilagojena za otroške ročice, igro in raziskovanje, in nič hudega, če jo otrok dene tudi v usta.
Ob tem je patronažna medicinska sestra mamo in očeta spodbudila, naj se z dojenčkom pogovarjata, ga pogosto vzameta v naročje, mu pripovedujeta pesmice, pravljice in zgodbe, mu pojeta in mu bereta. In poudarila, kot pove tudi sporočilo na zadnji platnici kartonke, da vsak bere po svoje, očka tako in mama drugače, pa spet drugače stari starši, brat, sestra ali druga ljubeča in skrbna oseba. Otrok posluša, gleda in uživa v druženju s svojimi bližnjimi in knjigo. Tako vzljubi branje. Patronažna medicinska sestra je starše tudi povabila, naj otroka vpišejo v splošno knjižnico. Za otroka je vpis v splošno knjižnico brezplačen, knjižnico pa je predstavila kot prostor, ki poleg izposoje knjig in drugega gradiva ponuja številne dejavnosti: bralne urice, predstave, knjižnico pod krošnjami, srečanja mamic in očetov ali starih staršev z dojenčki … Knjižnice so prave zakladnice, ki jih lahko družine raziskujejo in skupaj odkrivajo njihovo bogastvo, ko je otrok še dojenček, kobacajček, malčica, pa tudi ko je šolarka ali že mladostnik, mladostnica. Tako ustvarjamo dobre navade za vse življenje; prijateljstvo s knjigo se nadaljuje do poznih let.
Je mogoče, da je branje pomembno za zdravje? Za zdravje dojenčka in otroka?
S prvo slikanico otroku odpremo vrata v čudoviti svet besed in podob. Branje v prijetnem umirjenem vzdušju krepi čustvene vezi med otroki in odraslimi. Z branjem spodbujamo njegov intelektualni, čustveni, jezikovni in socialni razvoj. Branje hrani njegovo domišljijo, pripomore k razvoju empatije in širi njegov besedni zaklad. Vse to ugodno vpliva na njegov celostni razvoj, še posebej pomemben pa je prispevek k njegovemu duševnemu zdravju.
In ko bo zrasel, bo tudi sam rad raziskoval zakladnico človeškega duha, zapisanega v knjigah. V svetu pripovedovanja, branja in knjig se bo udomačil, ga vzljubil in zato bolj polno živel. Literatura pomaga otroku in mladostniku, da spoznava druge, svet in samega sebe. Knjige nas bogatijo in širijo obzorja. Zdravstveni strokovnjaki se tako pridružujejo sporočilom o pomenu pripovedovanja, branja otroku od samega začetka njegovega življenja in družinske pismenosti za zdrav otrokov razvoj, krepitev njegovih sposobnosti in podpiranja njegovih zmožnosti in zmanjševanje neenakosti. Otrok, ki bo vzljubil branje, bo ob vstopu v šolo dobro pripravljen na učenje in uspešnejši pri šolskem delu.
Na NIJZ v sodelovanju z zunanjimi strokovnjaki tudi izobražujemo o pomenu sodelovanja z otrokom, branja otroku, družinskega branja z vidika razvoja, celostnega zdravja, kakovostnega življenja (tudi) v odraslosti. Tako se gradijo temelji zdravstvene pismenosti. Branje pa je pomembno tudi kot zaščita pred pretirano izpostavljenostjo zaslonom. Na spletnem mestu zdaj.net so med številnimi drugimi objavljene vsebine o pomenu sodelovanja z otrokom in branja otroku od rojstva dalje, namenjene staršem, drugim družinskim članom ter zdravstvenim strokovnjakom.
Na NIJZ se usmerjamo v spodbujanje branja, ki naj bo del našega in otrokovega vsakdana. Zdravstveni strokovnjaki lahko starše informirajo, podprejo in z izborom besedilno in likovno kakovostnih kartonk pomagajo vzpostavljati družinsko knjižnico.
Za lepo in zdravo otroštvo v toplem naročju staršev in maternega jezika.
Pripravila: dr. Zalka Drglin, Nacionalni inštitut za javno zdravje
Vir naslovne fotografije: Freepik.com
