Vsebina
Ob Dnevu slovenskega športa poudarjamo pomen vsakodnevnega gibanja otrok
Telesna dejavnost v otroštvu in mladostništvu ima ključen pomen za celosten razvoj posameznika. Raziskave jasno kažejo, da redna telesna dejavnost izboljšuje telesno zdravje, spodbuja duševno in socialno blagostanje ter podpira razvoj kognitivnih funkcij, kot so spomin, učenje in zbranost.
Kljub številnim koristim so podatki zaskrbljujoči: večina otrok in mladostnikov v Sloveniji ne dosega priporočenih ravni telesne dejavnosti. Gibanje vse bolj nadomešča sedeče vedenje, kar dolgoročno povečuje tveganje za pojav čezmerne telesne mase, duševnih stisk in kroničnih bolezni.
Dan slovenskega športa, ki ga obeležujemo 23. septembra, je priložnost, da se vprašamo:
Kaj lahko storimo – kot starši, učitelji in širša skupnost –, da otroku omogočimo dostopno, redno in kakovostno telesno dejavnost kot del njegovega vsakdana?
Navade, ki jih otroci in mladostniki razvijejo v mladosti, pomembno vplivajo na njihovo zdravje v odrasli dobi. Kljub temu pa podatki raziskave HBSC Slovenija (2023) kažejo, da več kot 80 % mladostnikov ne dosega priporočenih ravni telesne dejavnosti.
Pomanjkanje gibanja vodi do posledic, kot so čezmerna telesna masa, slabša telesna pripravljenost, večje tveganje za duševne težave in nižja kakovost življenja že v mladosti.
Kaj pomeni biti telesno dejaven?
Pogosto uporabljamo izraze, kot so gibanje, šport in telesna dejavnost, kot sopomenke, a imajo ti pojmi v strokovni javnozdravstveni rabi jasne razlike:
- GIBANJE – Vsak telesni premik, ki ga povzročajo mišice (npr. hoja, plazenje, mahanje z roko).
- TELESNA DEJAVNOST – Vsako gibanje telesa, ki poveča porabo energije nad osnovno raven. Vključuje igro, hojo, kolesarjenje, ples – tudi šport.
- ŠPORT – Organizirana, strukturirana oblika telesne dejavnosti z določenimi pravili, pogosto tekmovalna.
V nadaljevanju se osredotočamo na telesno dejavnost, saj je ta najširši pojem, ki vključuje vsakodnevne gibalne navade in je najtesneje povezan z javnim zdravjem.
Zakaj sta otroštvo in adolescenca ključni obdobji?
Otroštvo in adolescenca (mladostništvo) sta razvojni obdobji, v katerih se oblikujejo življenjske navade – tudi odnos do gibanja.
Po podatkih OECD/WHO (2024) ima zadostna telesna dejavnost v teh obdobjih dolgoročne koristi:
- izboljšano zdravje srca in ožilja,
- boljše kognitivne funkcije,
- nižje tveganje za debelost in kronične bolezni v odraslosti.
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) poudarja, da telesna dejavnost v otroštvu in adolescenci spodbuja zdravje kosti in mišično rast. Prav tako izboljšuje motorični in kognitivni razvoj, kar ima dolgoročne pozitivne učinke na celostno zdravje v odrasli dobi.
Kaj priporoča stroka?
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) priporoča, da so otroci in mladostniki:
• vsaj 60 minut dnevno zmerno do visoko intenzivno telesno dejavni,
• vsaj trikrat na teden vključujejo dejavnosti za krepitev mišic in kosti,
• čim več časa nadomeščajo sedeče vedenje z gibanjem (npr. aktivni odmori, hoja, igra na prostem).
Kaj pravijo podatki – domači in evropski pogled
V Sloveniji imamo veliko strokovno podprtih programov. Raziskava učinkov intervencije Zdrav življenjski slog je pokazala, da so dodatne ure gibanja v šolah prispevale k zmanjšanju čezmerne telesne mase med otroki. Tudi ugotovitve Juraka in sodelavcev (2014) potrjujejo, da strukturirano gibanje izboljša gibalno učinkovitost otrok – vendar le ob rednem in dolgotrajnem vključevanju kot delu sistematičnega programa.
Tudi mednarodni podatki kažejo, da je težava nizke telesne dejavnosti razširjena:
- Po poročilu OECD Health at a Glance 2024 priporočila WHO dosega le:
- 22 % 11-letnikov in
- 15 % 15-letnikov v državah EU.
- Med 15-letniki je telesno dejavnih 20 % fantov in le 10 % deklet.
- Po pandemiji COVID-19 so se vzorci gibanja otrok spremenili: povečala se je vsakodnevna hoja, zmanjšala pa udeležba v strukturiranih vadbah (npr. športnih programih in organiziranih dejavnostih). To je pri številnih otrocih privedlo do upada telesne pripravljenosti.
Finska je v program Schools on the Move, ki ga izvaja od leta 2010, vključila približno 90 % občin. Šole so v urnike sistematično vključile telesno dejavnost – med odmori, pri pouku in v popoldanskih dejavnostih. Po podatkih raziskave HBSC finski mladostniki dosegajo najvišje ravni telesne dejavnosti v EU. To potrjuje, da so celostni in sistematični pristopi, ki povezujejo državno podporo, lokalne skupnosti in šole, učinkoviti.
Telesna dejavnost vsak dan – kaj lahko naredimo starši, učitelji in okolje
Otroci se vsak dan odločajo, kako bodo preživeli svoj čas – odrasli imamo pri tem odločilno vlogo. Spodbudno okolje pomeni, da:
- omogočimo redno gibanje,
- zmanjšamo sedeče vedenje,
- pokažemo, da je gibanje pomembno in prijetno,
- otroku damo občutek kompetentnosti in svobodne izbire.
- zamejimo čas pred zasloni in spodbujamo ravnovesje med digitalnim in gibalnim preživljanjem prostega časa.
- Bodimo zgled: Če starši cenijo gibanje, se ga udeležujejo in o njem pozitivno govorijo, bo to vplivalo tudi na otrokovo motivacijo.
- Vpeljimo redno rutino: Določite vsakodnevni čas za gibanje (npr. popoldanski sprehod, skupna igra po šoli). Vzpostavite tudi tedenske rituale, kot so aktivno preživeti vikendi – pohod v naravi, kolesarjenje, izlet na bližnji hrib ali obisk športnega igrišča.
- Vključite otroka v odločanje: Vprašajte, kaj si želi – šport, narava, ples, igra – večja kot je izbira, večja je notranja motivacija.
- Omejite zaslonski čas in ga nadomestite z aktivnimi dejavnostmi.
- Pohvala naj cilja na vložen napor in prizadevnost, ne le na končni rezultat. Tako otrok razvija notranjo motivacijo, občutek kompetentnosti in vztrajnosti.
- Gibanje naj bo zabavno: Igre, ki vključujejo izzive, sodelovanje in veselje, so najbolj učinkovite.
- Vpeljite aktivne metode učenja: Gibalne igre pri matematiki, učenju jezikov ali zgodovine.
- Uredite okolje za gibanje: Tudi preprosti elementi, kot so talne oznake, žoge na hodniku, ipd., spodbujajo aktivnost.
- Dnevna telesna dejavnost: Poleg športne vzgoje lahko vključite kratke gibalne odmore, aktivne prehode med urami.
- Vključevanje vseh otrok: Športne dejavnosti naj bodo dostopne tudi za otroke z manj razvito motoriko ali drugačnimi zmožnostmi.
- Šola kot vzor: Ko šola sistematično spodbuja gibanje (npr. preko šolske prehrane, urnika, dogodkov), to oblikuje zdravo kulturo telesne dejavnosti.
- Varne poti v šolo: Urejeni pločniki, prehodi, kolesarske poti.
- Dostopni javni prostori: Urejena igrišča, parki, rekreativne poti v bližini bivališča.
- Brezplačni ali cenovno dostopni programi: Vključevanje otrok v gibalne dejavnosti ne bi smelo biti finančna ovira.
- Dogodki v soseski: Skupne vadbe, pohodi, igre na prostem.
- Povezovanje z lokalnimi društvi: Društva naj nudijo odprta vrata, dneve gibanja, netekmovalne programe za vse.
- Promocija gibanja skozi medije: Občinski ali šolski časopisi, spletne strani naj redno opozarjajo na pomen vsakodnevnega gibanja.
Telesna dejavnost ni zgolj izbira ali prostočasna dejavnost – je otrokova temeljna potreba, pravica in ključni dejavnik razvoja. Ni nujno, da vsak otrok postane športnik, pomembno pa je, da vsakdo najde gibanje, ki mu prinaša veselje in dobro počutje.
Naj bo Dan slovenskega športa opomnik, da največ zmag ni na stopničkah, temveč v vsakdanjih korakih – ko se otrok raje odpravi ven kot pred zaslon, ko gre peš v šolo ali ko se z veseljem vključi v igro.
Ko otrokom pomagamo vzljubiti gibanje, jim damo darilo za vse življenje.
Začnimo danes. ZDAJ.
Viri
HBSC Slovenija. (2023). Nacionalna raziskava o vedenju v šolskem okolju. Nacionalni inštitut za javno zdravje. https://nijz.si/wp-content/uploads/2023/10/HBSC_e_verzija_pop_2023-2.pdf
Jurić, U., Novak, D., & Jurak, G. (2023). Effect of school-based physical activity on BMI in Slovenia. International Journal of Environmental Research and Public Health. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/36811242/
Jurak, G., Kovač, M., Starc, G., & Leskošek, B. (2014). Long-term effects of a 4-year school-based physical activity intervention. ResearchGate. https://www.researchgate.net/publication/273448755
OECD/World Health Organization. (2024). Health at a glance: Europe 2024. OECD Publishing. https://www.oecd.org/en/publications/health-at-a-glance-europe-2024_b3704e14-en.html
Su, J., Wang, X., & Li, M. (2022). Parental influence on children’s physical activity: A systematic review. International Journal of Environmental Research and Public Health, 19(14), 8452. https://doi.org/10.3390/ijerph19148452
Liu, Y., Zhang, Y., & Chen, P. (2023). Intrinsic motivation and parental support in children’s physical activity: A cross-sectional study. Frontiers in Public Health, 11, 1134552. https://doi.org/10.3389/fpubh.2023.1134552
Active Healthy Kids Slovenia. (2021). Slovenian report card on physical activity of children and youth. Active Healthy Kids Global Alliance. https://www.activehealthykids.org/slovenia/
World Health Organization. (2020). Physical activity: Fact sheet. https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/physical-activity
Finnish Schools on the Move. (n.d.). Liikkuva Koulu – Schools on the Move. https://liikkuvakoulu.fi/in-english
World Health Organization. (n.d.). Health Behaviour in School-aged Children (HBSC) study. https://www.who.int/europe/initiatives/health-behaviour-in-school-aged-children-(hbsc)-study
World Health Organization. (n.d.). Physical activity: Fact sheet. https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/physical-activity
Vir fotografij: freepik.com
Objavljeno: 23. septembra 2025
