Brez teme
  • Brez teme
  • Bela/Črna
  • Rumena/Modra
  • Črna/Bež
  • Zelena/Črna

Otrok v avtomobilu

Na poti v vrtec in šolo se vedno prepričamo, da smo v avtomobilu vsi pripeti z varnostnimi pasovi, otroci pa nameščeni v otroških avtomobilskih sedežih. Pri tem bodimo s svojim ravnanjem otroku zgled.

Otroka v starosti od okrog 8–10 mesecev do 3–4 let (oziroma težke 9–18 kg) v avtomobilu vedno vozimo nameščenega v otroškem varnostnem sedežu skupine 1. Otroški varnostni sedež skupine 1 mora biti v avtomobilu nameščen tako, da otrok v njem gleda v smer vožnje. Če je sedež izdelan v skladu z novim standardom ECE R129 (i-Size), pa mora biti nameščen z uporabo sistema ISOFIX, tako da je otrok v njem s hrbtom obrnjen v smer vožnje. Najvarneje je, če pritrdimo otroški sedež na srednji sedež zadnje klopi, vendar le če ima srednji sedež vgrajen tritočkovni varnostni pas. Sicer pa ga pritrdimo na levi ali desni sedež zadnje klopi. Pri namestitvi in pritrditvi otroškega sedeža v avtomobil dosledno upoštevamo navodila proizvajalca.

Otroka v varnostnem sedežu pripnemo s 5-točkovnim sistemom varnostnih pasov in pazimo, da trakovi niso zviti in se otroku tesno prilegajo. Dolžino in višino trakov varnostnega pasu prilagodimo svojemu otroku, tako da sta odprtini, skozi kateri potekata naramna trakova pasu, v višini otrokovih ramen. Med pasom in otrokovo ključnico naj bo največ za prst prostora, zato v hladnih dneh otroku slečemo vrhnja debela oblačila, potem ga pripnemo z varnostnimi pasovi in pokrijemo z oblačilom. Če pustimo trakove varnostnega pasu pripete preveč ohlapno ali je otrok oblečen v debela oblačila, otrok med naglim zaviranjem ali trkom v sedežu preveč zaniha, kar lahko povzroči nepotrebne poškodbe.

Med 3. in 4. letom starosti otrok doseže težo 18 kg in takrat je čas, da sedež skupine 1 zamenjamo z otroškim varnostnim sedežem skupine 2 + 3 (jahač), ki je primernejši za otrokovo starost in težo. Otroci so najvarnejši na srednjem sedežu zadnje klopi avtomobila, vendar le če je tam vgrajen tritočkovni varnostni pas. Sicer pa mora biti varnostni sedež skupine 2 + 3 (jahač) v avtomobilu nameščen na levem ali desnem sedežu zadnje klopi in tako, da je otrok v njem obrnjen v smer vožnje. Jahača moramo v avtomobilu pripeti tudi takrat, ko otroka ni v sedežu, da ne bi v primeru trka poletel po avtu in poškodoval drugih potnikov.

S pomočjo jahača otrok doseže enako višino v sedečem položaju, kot jo imajo odrasli, in zato lahko pravilno uporablja običajni 3-točkovni varnostni pas, ki je že vgrajen v avtomobilu. Otrok mora biti v jahaču pravilno pripet. Pri tem mora zgornji trak 3-točkovnega varnostnega pasu potekati skozi vodilo na jahaču, po sredini otrokove rame in čez prsni koš, spodnji trak pasu pa preko otrokove medenice (ne preko trebuha) in pod obema rogljema jahača, kar zagotavlja, da ob trčenju jahač ne zdrsne izpod otroka. Otrok naj bo pripet z varnostnim pasom tako, da je pas poravnan in se tesno prilega otrokovemu telesu. V hladnih dneh otroku slečemo vrhnja debela oblačila, potem ga pripnemo z varnostnim pasom in pokrijemo z oblačilom. Če pustimo trakove varnostnega pasu pripete preveč ohlapno ali je otrok oblečen v debela oblačila, med naglim zaviranjem ali trkom v sedežu preveč zaniha, kar lahko povzroči nepotrebne poškodbe.

Vsakič preverimo, ali so avtomobilska vrata ob otrokovem sedežu zaklenjena in jih ni možno odpreti z notranje strani. Ko otroka nameščamo v avtomobil ali jemljemo ven, naj bo vozilo parkirano ob robu ceste, tako da stojimo na površini za pešce in ne na cestišču. Otroka nikoli ne pustimo v otroškem avtomobilskem sedežu ali avtomobilu brez nadzora odrasle osebe.

Otrok pešec

Če se bomo odpravili v vrtec ali v šolo peš, se priporoča, da otroka, mlajšega od 10 let, v prometu vedno spremljamo in ga pri hoji po pločniku ali ob robu ceste vedno držimo za roko.

Otrok naj hodi po notranji strani pločnika, mi pa po sredini, tako da smo odrasli vedno med otrokom in cesto. Kjer ni pločnikov, hodimo ob levi strani ceste, ker tako lahko ves čas spremljamo nasproti vozeče avtomobile in se jim umaknemo. Otrok naj hodi čim dlje stran od roba ceste, mi pa smo vedno med otrokom in cesto. Če je rob ob cesti ozek, hodimo z otrokom drug za drugim, tako da držimo otroka za roko pred seboj.

Otroka lahko začnemo učiti osnovnih pravil varne hoje v prometu med 2. in 3. letom starosti. Najuspešnejši način je, da ga učimo praktično z razlaganjem, medtem ko gremo na sprehod ali hodimo po ulici, in smo jim zgled. Posebej ga opozorimo na avtomobile, ki zavijajo ali vozijo vzvratno.

Prečkanje ceste je zelo zahtevna naloga, ki je otroci, mlajši od 10 let, ne zmorejo sami. Osvojili jo bodo postopno z opazovanjem in vajo. Otroka začnimo čim prej učiti pravil varnega prečkanja ceste in vadimo po naslednjih fazah:

  1. Izberemo najvarnejše mesto za prečkanje ceste. Če v bližini ni podhoda ali mostička čez cesto, prečkamo cesto na označenem prehodu za pešce – zebri.
  2. Vedno se ustavimo korak od roba pločnika ali od roba ceste.
  3. Poslušamo in opazujemo promet, ki prihaja z leve, desne in spet z leve.
  4. Cesto prečkamo, le če z obeh strani ne prihaja nobeno vozilo ali takrat, ko voznik ustavi in nam jasno pokaže, da lahko prečkamo cesto.
  5. Na cesto stopimo, šele ko se vozilo ustavi oziroma se ustavijo vozila z obeh smeri, če je promet zelo gost. Prečkamo jo z običajno hitrostjo in ne v teku.
  6. Na polovici ceste moramo pogledati desno in preveriti, ali se z druge strani približujejo vozila. Če niso dovolj oddaljena, počakamo, da se ustavijo, in šele nato nadaljujemo pot.
  7. Med prečkanjem ceste nikoli ne gremo ali tečemo nazaj.

Postopoma prepustimo otroku, da nas vodi. Pohvalimo ga za vse, kar pravilno naredi pri učenju varne hoje v prometu. Spremstvo je potrebno toliko časa, dokler otrok ne glede na svojo starost dokaže, da razume nevarnosti v prometu in je sposoben varnega ravnanja. Včasih je treba spremljati tudi starejšega otroka, npr. pri prečkanju ceste z gostim prometom ali dvopasovnice.

Otroka oblačimo v obleke svetlih barv in z našitimi odsevnimi trakovi. V mraku in ob slabi vidljivosti naj nosi kresničko, pripeto na vidnem mestu na desni strani, ki je obrnjena proti vozišču, tako da prosto niha in odseva svetlobo, če jo osvetlijo avtomobilski žarometi.

Avtorica: prim. dr. Mateja Rok Simon