Pomlad, mačice, pomladansko cvetenje in močnejše sonce pogosto kar avtomatično navedejo na misel, da prihaja čas alergij. Pa to ni čisto tako, saj se alergije lahko pojavljajo skozi celo leto.
Ko gre za alergene, ki jih vdihamo, še vedno prepričljivo vodijo pršice. Te pa so naše »domače živali« in so v našem okolju prisotne celo leto. Pršice same po sebi niso alergene, saj alergijo povzroča beljakovina v njihovih izločkih. Pomembni celoletni alergeni so tudi delci dlake muc in kužkov.
Na določene povzročitelje alergijskih težav lahko vplivamo z vidika izpostavljenosti. S prilagoditvijo opreme stanovanja in ustreznim čiščenjem, lahko zmanjšamo izpostavljenost alergenom pršice, s pravočasnim razmislekom glede nakupa domačih živali pa preprečimo izpostavljenost alergenom muc in psov. Glede izpostavljenosti alergenom iz naravnega okolja, to je pelodom trav in dreves, pa žal ne moremo storiti kaj dosti.
Vsebina
Kdaj sploh pomislimo, da so za težave krive alergije?
Da so za otrokove težave krive alergije pomislimo, kadar prehlad kar ne mine. Noben prehlad namreč ne traja več mesecev. Na alergijo pomislimo tudi, ko otrok zelo pogosto kiha, sploh če se to dogaja ob določenih okoliščinah – na primer ko brišemo prah ali ko obiščemo prijatelje, ki imajo mucka. Nekatere otroke neprestano srbi nos, imajo voden izcedek iz nosu, smrčijo ali pa se jim solzijo oči. Oči jih lahko tudi srbijo. Pri nekaterih so z alergijami povezane tudi težave s spodnjimi dihali, to je astma. Bolj redko alergeni iz zraka povzročijo tudi težave na koži.
Mlajši otroci imajo redko težave z alergeni iz zraka, po tretjem letu pa pogostnost alergijskih težav dihal narašča. Sezonski in tudi celoletni nahod in alergijska vnetja oči so predvsem težave šolarjev in mladostnikov.
Alergijska vnetja sluznice zgornjih dihal lahko kar pomembno prispevajo k ponavljajočim se vnetjem srednjega ušesa, vnetjem sinusov, včasih tudi h glavobolom in utrujenosti. Na alergije kot vzrok težav moramo pomisliti zlasti takrat, ko ima alergijske težave eden ali celo oba starša.
Zmotno je prepričanje, da lahko alergijo »dobimo« ali »izgubimo«. Nagnjenost k alergijskim boleznim je prirojena, jo torej imamo, ali pa nimamo. Zelo različno pa se ta nagnjenost tekom življenja izrazi. Lahko imamo težave celo življenje ali pa le kako epizodo. Lahko so prizadeta dihala, prebavila ali koža.
Bistvo alergije je to, da se naš imunski sistem dobesedno »zmoti« in s celo vrsto obrambnih mehanizmov reagira na snovi, ki nam pravzaprav niso škodljive. To je lahko hrana, pelodi, pršice, zdravila … torej praktično vse v naši okolici.
Dokazovanje alergije
Alergije seveda vedno vsaj poizkusimo dokazati. So pa alergije resnici na ljubo tako glede tega, kako se pojavijo, kot tudi glede diagnostike precej izmuzljive. Starši so neredko razočarani, ker alergolog ne najde vzroka otrokovih težav. To predvsem velja pri najmlajših. Pri dojenčkih alergije najpogosteje prizadenejo kožo in prebavila. Tudi, ko gre za značilen atopijski dermatitis, pogosto ne moremo dokazati preobčutljivosti.
Preventiva in zdravljenje
Danes vemo, da alergijskih bolezni otrok ne moremo preprečiti z nobeno preventivno dieto v času nosečnosti ali dojenja. Dietno prehrano priporočamo šele in samo, če ima noseča mamica sama ugotovljeno alergijo, ali če se pri dojenčku pojavijo težave, ki bi lahko bile alergijske.
Alergijska testiranja so uporabna predvsem, ko gre za alergije na hrano in kontaktne alergije. Če vemo, katera hrana ali druga snov nam povzroča težave, se jim seveda lahko izognemo.
Veliko manj pa lahko ukrenemo, ko gre za alergene iz naravnega okolja. Cvetočim travnikom in drevesnim pelodom, ki jih veter raznaša na velike razdalje se seveda ne moremo izogniti. Pri alergijskih težavah, ki jih povzročajo alergeni iz zraka, je potrebno zdravljenje.
Izjema so alergije na pršice v hišnem prahu. S pravilnim čiščenjem, s tem, da se izognemo nepotrebnim okrasnim tekstilnim izdelkom in igračam, s pravilnim pospravljanjem sezonskih oblačil, lahko v veliki meri zmanjšamo obremenitev z alergeni pršic v stanovanju.
Pomagamo z zdravili proti alergiji v obliki kapljic, sirupov ali tablet in lokalno. To je s prašilniki za nos, kapljice za oči in prašilniki ali vdihovalniki za zdravljenje astme. Ko vse to odpove, je mogoče zdraviti tudi z imunoterapijo in tako imenovanimi biološkimi zdravili.
Največ težav z alergijskimi boleznimi, ki jih povzročajo pelodi trav in dreves je seveda v najlepših sončnih dneh, še posebej, ko se pridruži veter. Takrat torej, ko je v naravi najlepše. Na srečo lahko danes uspešno pomagamo, da tudi otroci alergiki niso prikrajšani za preživljanje časa v naravi.
Avtorica prispevka: Vlasta Kunaver, dr. med., spec. ped.
Vir prikazne fotografije: freepik.com
Objavljeno: 15. marca 2021
