Telesno kaznovanje ali nasilje nad otrokom

Telesno kaznovanje je nasilje, ki ga starši in drugi izvajajo nad otroki v imenu »discipline« (1). Telesno kaznovanje pomeni kršitev otrokovih pravic; mednarodno pravo človekovih pravic zahteva prepoved in odpravo vsakršnega telesnega kaznovanja – tudi v družinskem okolju. Telesno kaznovanje povzroča škodo, številna tveganja in nobene koristi (2).

Telesno kaznovanje otrok je v Sloveniji prepovedano!

Zakon o preprečevanju nasilja v družini ne dopušča nobenega ravnanja (oziroma kaznovanja), ki v otroku vzbuja strah, bolečino, ponižanje, občutke manjvrednosti oziroma ogroženosti. Tako ravnanje je v zakonu opredeljeno kot fizično oziroma psihično nasilje, ob čemer so organi in organizacije dolžni izvesti vse postopke in ukrepe, ki so potrebni za zaščito otroka (3).

Prevalenca telesnega kaznovanja otrok

Po svetu vsakodnevno telesno kaznovanje s strani staršev/skrbnikov doživlja približno šest od desetih otrok. Približno trije od desetih odraslih menijo, da je telesno kaznovanje potrebno za »pravilno« vzgojo otroka (1). Raziskava, izvedena v Sloveniji, je pokazala, da tretjina staršev telesno kaznuje lastne otroke, 37 % otrok četrtega razreda in 39 % otrok sedmega razreda pa je izjavilo, da so telesno kaznovani; večina jih je menila, da so bili tepeni po krivici (4).

Raziskava o obremenjujočih izkušnjah v otroštvu, izvedena med odraslimi prebivalci (vzorec: 4.939 oseb; povprečna starost 47 let), kaže na vseprisotnost nasilja v slovenskem prostoru. Fizično nasilje v otroštvu je potrdilo kar 43 % vprašanih, čustveno nasilje dobrih 55 %, spolno nasilje pa 6 % (5,6).

Telesno kaznovanje ni ustrezen ukrep pri vzgoji otrok.

Posledice telesnega kaznovanja/nasilja

• Telesno kaznovanje vključuje udarjanje otrok z rokami in predmeti, brcanje, tresenje in številne druge oblike bolečega in ponižujočega ravnanja. Vse oblike telesnega kaznovanja oziroma telesnega nasilja so škodljive. »Šeškanje« otroka je prav tako nasilje in ni sprejemljivo. Vemo, da nekateri še vedno mislijo, da so »udarci po riti« sprejemljivi, vendar to ni res, povezani so z netipičnim delovanjem možganov, podobno kot pri hujših zlorabah, kar spodkopava pogosto navedeni argument, da manj grobe oblike telesnega kaznovanja niso škodljive (7).
• Telesno kaznovanje sproži škodljive psihične in fiziološke odzive. Otroci poleg bolečine doživljajo žalost, strah, jezo, sram in krivdo. Občutek ogroženosti povzroči tudi fiziološki stres in aktivacijo živčnih poti, ki se sprožijo ob spopadanju z nevarnostjo. Pri otrocih, ki so večkrat telesno kaznovani, se običajno pojavijo visoka hormonska odzivnost na stres, preobremenjenost živčnega in srčno-žilnega sistema ter spremembe v strukturi in delovanju možganov (7).
• Telesno kaznovanje je škodljivo. Poleg tega, da povzroča bolečino in strah, vpliva tudi na oblikovanje otrokove osebnosti. Zaradi strahu pred kaznijo se otroci izogibajo staršev, lahko postanejo neiskreni ter podredljivi, vse to je povezano tudi z njihovo samopodobo (8).
• Telesno kaznovanje/nasilje vpliva na pojav vedenj kot so ustrahovanje drugih, pretvarjanje, bežanje od doma, izostajanje od pouka, vedenjske težave v otroštvu in mladosti. Nekateri otroci in mladostniki se vpletejo v kazniva dejanja. Telesno kaznovanje prav tako lahko zmanjša zmožnost empatije, sposobnost presojanja kaj je prav in narobe, sposobnost reševanja konfliktov na miren način ter samouravnavanje. V nasilnem okolju se otrok ne nauči, kako naj konstruktivno izraža svoja občutja ali stisko. Tako okolje oteži, da bi razumel, kako njegovo vedenje vpliva na druge. Nasilje dolgoročno vpliva na otrokovo telesno in duševno zdravje ter socialno funkcioniranje (2).

Nasilje spodbuja nasilje

Raziskava Child Abuse and Neglect (2011) kaže, da otroci, ki so telesno kaznovani, prej uporabijo udarce ali fizično nasilje, ko rešujejo konflikte s svojimi vrstniki (2,9).

Zakaj moramo povsem odpraviti telesno kaznovanje otrok?
Telesno kaznovanje:

• krši otrokove pravice do ohranjanja njegovega dostojanstva, varovanje telesne nedotakljivosti in do enakega varstva pred nasiljem po zakonu;
• lahko povzroči resne telesne in duševne težave ter škodo pri otrocih;
• sporoča otrokom, da je nasilje sprejemljiva in primerna oblika reševanja konfliktov;
• je neučinkovito kot sredstvo vzgoje. Obstajajo pozitivni načini sodelovanja z otrokom in njegove vzgoje, ki podpirajo otrokov razvoj in prispevajo k izgradnji odnosov, temelječih na zaupanju in medsebojnem spoštovanju (10).

Bi želeli ravnati drugače, pa ne veste kako?

Obrnite se na naslednje organizacije, kjer vam bodo prisluhnili in pomagali. Vsak starš se lahko znajde v stiski in ne ve, kako naprej, zato vas spodbujamo, da poiščete pomoč, saj bo tako lažje vam in vašemu otroku. Otroci so pogosteje telesno kaznovani, kadar so starši utrujeni, jezni ali pod stresom, na uporabo telesnega kaznovanja pri vzgoji otroka vpliva tudi čustveno stanje starša, in ne samo dejanje otroka (8). Vsakdo se lahko znajde v težki življenjski situaciji in (duševni) stiski. Pomoč je na voljo: 

• Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Maribor
  Telefon: (02) 234 97 00
  E-pošta: center-mb@guest.arnes.si
  Spletna stran: https://www.svetovalnicenter-mb.si/
• Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Koper
  Telefon:  05 62 62 810 ali 031 388 591
  E-pošta: svetovalni.center.kp1@siol.net
  Spletna stran: http://www.svet-center-kp.si
• Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Ljubljana
  Telefon: (01) 583 75 00
  E-pošta: info@scoms-lj.si
  Spletna stran: http://www.scoms-lj.si
• Center za duševno zdravje otrok in mladostnikov (Brezovica, Celje, Domžale, Idrija, Jesenice, Kranj, Ljubljana – enota center, Ljubljana – enota Vič-Rudnik, Maribor, Murska Sobota, Nova Gorica, Ormož, Piran, Posavje, Postojna, Ptuj, Ravne na Koroškem, Škofja Loka, Trbovlje, Velenje)
• Center za duševno zdravje odraslih (Celje, Domžale, Kočevje, Koper, Logatec, Maribor, Murska Sobota, Nova Gorica, Ormož, Posavje, Ptuj, Ravne na Koroškem, Šentjur, Tolmin, Trbovlje, Velenje)
• Center za socialno delo
• Osebni zdravnik oziroma pediater
• Nekatere druge (zasebne) ustanove

Otroci niso lastnina svojih staršev. Vsak otrok naj bo deležen spoštovanja, nenasilnega in varnega okolja za odraščanje ter spodbudnih okoliščin za optimalen razvoj.

Pripravila: Anja Bohinec, CPRZ

Vir naslovne fotografije: freepik.com