Začeli smo razmišljati o nakupu ali izposoji posameznih kosov pohištva in otroške opreme, ki jih bomo potrebovali v prvih mesecih po rojstvu otroka. V trgovinah je na voljo široka paleta različnih izdelkov za otroke, ki jih je ‘treba’ imeti, mi pa se sprašujemo, kaj naj izberemo. Da bi se lažje in pravilneje odločili, moramo poznati nekaj dejstev o varnostnih zahtevah za tiste kose pohištva in otroške opreme, ki jih nameravamo kupiti. Pozorni bodimo tudi na opozorila, kateri izdelki se odsvetujejo, ker ne vplivajo dobro na otrokov razvoj in povečajo tveganje za poškodbe. 

Kakšen avtomobilski varnostni sedež izberemo?

– Ustrezati mora veljavnim evropskim varnostnim standardom ECE 44/04 ali ECE R129 (i-Size), kar preverimo na nalepki na sedežu,

– primeren naj bo otrokovi starosti, teži in velikosti,

– primeren naj bo za namestitev v naš avtomobil; preverimo dolžino pasov v avtomobilu, uporabo s podstavkom (base), uporabo ISOFIX sistema,

– enostaven naj bo za uporabo; preskusimo pripenjanje otroka v sedež s 3-točkovnim sistemom varnostnih pasov,

– omogoča naj prilagajanje višine zgornjih trakov varnostnega pasu glede na velikost otroka,

– nudi naj dovolj bočne opore, ki zagotavlja varnost v primeru bočnega trka, ter čim manjše bočno nihanje otrokovega telesa in glave, tudi ko spi,

– ima naj dodatne vložke oziroma blazinice, ki jih lahko namestimo za oporo glavici in ritki dojenčka,

– ročaj za prenašanje varnostnega sedeža (lupinice) naj se enostavno in varno zloži,

– priložena naj ima jasna navodila o nameščanju in pritrditvi v avtomobil ter varni uporabi.

Na kaj moramo biti dodatno pozorni pri uporabi rabljenega sedeža?

– Uporabo sedeža, starejšega od 5 let, se odsvetuje, ker je ogrodje večine sedežev izdelano iz umetnih materialov, ki s staranjem izgubljajo prožnost in trdnost, spreminjajo pa se tudi zahteve varnostnih standardov.

– Sedež, ki je bil udeležen v prometni nezgodi, ko je v njem sedel otrok, ni več varen. Zaradi delovanja kombinacije sil ob trku in teže otroka se spremeni struktura materialov v sedežu, kar oslabi njegovo zaščitno funkcijo.

Več o tem si lahko preberete v prispevku Prevoz novorojenčka domov.

Kakšno otroško posteljico izberemo?

– Vzmetnica naj se po dolžini in širini tesno prilega posteljnemu okvirju; med vzmetnico in ograjo posteljice sme biti na vsaki strani največ 2 cm široka špranja.

– Ko je vzmetnica v najvišjem položaju, mora biti posteljica globoka najmanj 50 cm (razdalja med zgornjo površino vzmetnice in zgornjim robom posteljne ograje), dno naj bo brez naklona.

– Posteljna ograja naj bo fiksna, brez možnosti dvigovanja in spuščanja, da otrok ne bi zdrsnil med posteljni okvir in ograjo ter se zadušil, če bi premična ograja popustila.

– Ograja naj ima pokončne letvice z razmikom od 4,5 do 6 cm, da otrok ne more potisniti glave skozi odprtino, saj se lahko zadavi.

– Stranice posteljice ne smejo imeti nobene okrasne odprtine, v katero bi se lahko zagozdila dojenčkova glava, in izbočenih ali drobnih okraskov, ki bi jih otrok lahko nesel v usta in se z njimi zadušil.

– Posteljica naj ima priložena jasna navodila za sestavljanje in varno uporabo.

Če je posteljica rabljena ali izdelana doma, preverimo, da je skladna z zgoraj navedenimi merami in varnostnimi zahtevami. Pazimo, da posteljica ni polomljena oziroma ji ne manjkajo letvice v ograji, saj bi dojenček lahko zdrsnil v špranjo med razrahljano stranico in dnom posteljice ali potisnil glavo skozi odprtino ograje, kjer bi se zagozdil.

Kakšno previjalno mizo izberemo?

– Priložena naj ima jasna navodila za sestavljanje in varno uporabo.

– Ima naj široko podnožje, ki zagotavlja stabilnost, ter dovolj veliko, čvrsto in nedrsečo podlogo.

– Ima naj dvignjene robove na treh stranicah (oziroma na dveh stranicah, kadar je globina previjalne mize večja od njene širine). Dvignjene stranice preprečujejo padec otroka s previjalne mize.

– Omogoča naj, da si na doseg roke pripravimo vse, kar potrebujemo za previjanje, vendar zunaj otrokovega dosega.

Nekatere previjalne mize imajo varnostni pas, s katerim lahko otroka pripnemo, vendar naj bo otrok kljub temu vedno na dosegu roke in pod nadzorom odrasle osebe.

Kakšen otroški voziček izberemo?

– Priložena naj ima jasna navodila za sestavljanje in varno uporabo.

– Košara vozička naj ima ravno dno, brez naklona.

– Športni tip vozička naj ima tako hrbtno naslonjalo, ki se lahko povsem poleže.

– Voziček mora imeti 5-točkovni sistem varnostnih pasov, kar pomeni, da ima obvezno mednožni pas, ki preprečuje, da bi otrok zdrsnil z vozička, in ramenske pasove, ki preprečujejo, da bi otrok na vozičku vstajal.

– Ima naj naslon za noge, ki preprečuje, da bi otroku noge prosto visele ali bi se z njimi dotikal tal.

– Na dveh kolesih vozička naj bodo dobro delujoče zavore, ki so enostavne za uporabo in povsem blokirajo kolesa.

– Ima naj posebno varovalo, ki preprečuje, da bi se voziček zložil med tem, ko v njem sedi otrok.

– Če ima voziček košaro, v katero lahko odložimo stvari, mora biti le-ta, zaradi stabilnosti vozička, nameščena nizko in nad zadnjima kolesoma.

Pri rabljenem vozičku bodimo pozorni na varnostne pasove, ki morajo ustrezati veljavnim evropskim varnostnim standardom. Vedno preverimo tudi, ali zavore dobro delujejo in ali je tkanina na vozičku nepoškodovana in skozi njo ne gleda kakšen oster kovinski ali plastični del. 

Kakšno ropotuljico in igrače izberemo?

– Igrače naj imajo oznako CE, ki pomeni, da je bila igrača načrtovana in proizvedena v skladu z vsemi predpisi EU glede varnosti igrač.

– Ropotuljica naj bo oblikovana tako, da dojenčku omogoča lahek prijem in naj ne bo pretežka.

– Ročaj ali drugi deli ropotuljice naj bodo dovolj veliki in take oblike, da ne gredo v otrokova usta, npr. nimajo okroglih delov, ki so veliki kot žogica za golf, in so brez drobnih delov, ki se lahko odtrgajo in zaprejo otrokove dihalne poti.

– Ropotuljica naj bo izdelana iz zdravju prijaznih materialov in naj ne povzroča hrupa, ki bi lahko poškodoval otrokov sluh.

– Pri izbiri sledimo pravilu, da mlajši kot je otrok, večja naj bo igrača. Pomagamo si z oznako, ki opozarja, da igrača ni primerna za otroke, mlajše od 3 let. Nevarnost za zadušitev predstavljajo igrače, katerih premer je manjši od 3 cm, in igrače, ki se razstavijo na drobne dele (npr. plišaste igrače z drobnimi trdimi očmi, igrače z majhnimi okroglimi baterijami, majhne figurice živali ali ljudi, drobne kocke …).

– Igrača ne sme imeti strun, vrvic ali trakov, ki so daljši od 22 cm, ker se otrok z njimi lahko zadavi. Igrače na vrvici, ki jih obesimo preko posteljice, odstranimo takoj, ko se začne otrok dvigovati na roke in kolena ali je star že 5 mesecev.

– Igrača ne sme imeti ostrih robov in koničastih delov, na leseni igrači ne sme biti trsk.

– Plišasta igrača mora biti izdelana iz pralnih in negorljivih ali počasi gorljivih tkanin, polnilo pa ne sme imeti drobnih delcev, s katerimi se otrok lahko zaduši.

Zakaj uporaba otroškega ležalnika/gugalnika ni priporočljiva? 

– Otroški ležalnik/gugalnik ne vpliva ugodno na otrokov razvoj. Dojenčka ovira pri samostojnih dvigih nog in medenice od podlage ter obračanju na bok, kar zavira določene mišične aktivnosti in zaznavno-miselne procese.

– V trgovinah in na spletu so na voljo različni modeli ležalnikov/gugalnikov in raznih blazin, ki imajo funkcijo tresenja (vibriranja). Ti nikakor niso primerni za spanje v njih, stresanje pa lahko pri dojenčku povzroči poškodbe možganov.

– Uporaba ležalnika/gugalnika poveča tudi tveganje za poškodbe zaradi padca z višine. Največkrat gre pri takšnih padcih za poškodbe glave, ki se zgodijo, ko dojenček ni pod nadzorom odrasle osebe in skupaj z ležalnikom pade s kuhinjskega pulta, mize ali kavča.

Visoko tveganje predstavljajo vibrirajoče blazine, na katerih je dojenček nameščen (pripet) v trebušni položaj in v tem položaju največkrat zaspi brez nadzora staršev. Spanje na trebuhu poveča tveganje za zadušitev z blazino in za sindrom nenadne smrti dojenčka, zato naj dojenček vedno spi na hrbtu in v svoji posteljici.

Zakaj uporaba kopalnega stolčka/ležalnika ni priporočljiva?

– Poveča tveganje za utopitev otroka, ker starši zaradi lažnega občutka varnosti pogosto, za krajši čas, pustijo otroka samega v kopalni kadi.

– Majhni otroci se lahko utopijo že v nekaj centimetrov globoki vodi, zato mora biti dojenček v kopalni kadi ves čas pod nadzorom odrasle osebe in na dosegu rok oziroma ga držimo tudi, če je nameščen v kopalnem stolčku/ležalniku.

Zakaj uporaba hojice ni priporočljiva?

– Hojica ne vpliva dobro na otrokov razvoj, pokončno držo, ravnotežje in hojo,

– poveča se tudi možnost za poškodbe otroka, saj se ta s hojico giblje zelo hitro, zato padci po stopnicah, trki s pohištvom in steklenimi površinami niso redki.

– Otrok je v hojici višji, zato veliko lažje doseže električne kable gospodinjskih aparatov, vrata pečice ali posode z vročimi tekočinami, ki jih lahko prevrne nase in se popari.

– Prav tako lažje doseže tudi strupene rastline, zdravila, gospodinjske kemikalije, alkoholne pijače in cigarete, s katerimi se lahko zastrupi.

Avtorica: prim. dr. Mateja Rok Simon, dr. med., spec. jav. zdravja