V Sloveniji je za zdravo nosečnico predvidenih deset preventivnih sistematičnih pregledov in trije ultrazvočni pregledi, ki jih praviloma opravi izbrani osebni ginekolog. V času nosečnosti se opravijo tudi različni testi ter preiskave krvi, opravi se tudi pregled zaradi presejanja na kromosomopatije (napake v številu ali strukturi kromosomov) pri plodu. V primeru zdravstvenih težav pripada nosečnici dodatna obravnava.
Vsebina
Pravice zdravstvenega varstva v nosečnosti
Pregled do 12. tedna nosečnosti, vključno s prvim preventivnim ultrazvočnim pregledom, opravi izbrani ginekolog, prav tako pa tudi ponovne sistematične preglede okoli 24., 28., 35. in 40. tedna nosečnosti. Ostalih pet sistematičnih pregledov (v 16., 32., 37., 38. in 39. tednu nosečnosti) lahko pri zdravi nosečnici samostojno opravi diplomirana babica.
Prvi pregled v nosečnosti
Ob prvem pregledu vas bodo povprašali o vašem zdravju in zdravju vaše družine ter na podlagi tega ocenili dejavnike tveganja. Ginekolog bo opravil ginekološki pregled in odvzel bris materničnega vratu, če ta ni bil odvzet v zadnjih treh letih oz. če rezultat zadnjega brisa ni bil ugoden. Napotili vas bodo tudi na odvzem krvi za preiskave in vas povprašali o jemanju folne kisline in vitamina D. Opravi se tudi presejanje za depresivne in anksiozne motnje, odvosnost in nasilje v družini, ki se ponovi še enkrat v drugem in enkrat v tretjem trimesečju nosečnosti.
Ob vsakem pregledu v nosečnosti izvedejo urinske preiskave, in sicer na prisotnost bakterij in beljakovin, ter izmerijo telesno težo in krvni tlak.
Preiskave krvi v nosečnosti
Krvno sliko – hemogram vam bodo preverili ob prvem pregledu ter ponovno v 24. in 32. tednu nosečnosti. Mejna vrednost hemoglobina v nosečnosti je 100 mg/l.
Vsaki nosečnici se naredi tudi indirektni Coombsov test (ICT), s katerim se odkrije prisotnost morebitnih protiteles proti rdečim krvnim celicam (eritrocitom) v krvi, ki bi lahko povzoriča slabokrvnost pri plodu oziroma novorojenčku. Negativen ICT nam pove, da v materini krvi ni nevarnih protiteles.
Krvna skupina in RhD faktor
Izvid krvne skupine imejte vedno s seboj, prav tako pa tudi izvid RhD faktorja.
Če ste RhD negativni, lahko začne, ob morebitnem mešanju materine in plodove RhD pozitivne krvi, materin organizem proizvajati protitelesa, ki bi v naslednji nosečnosti z RhD pozitivnim plodom povzročala zaplete. RhD negativni nosečnici se določi plodov genotip RhD v 25. do 28. tednu nosečnosti. Če je plod RhD pozitiven, se opravi preiskava ICT in, če protitelesa anti-D niso prisotna ali so posledica preventivne aplikacije imunoglobulina anti-D, se nosečnici injicira preventivni odmerek imunoglobulina anti-D do 30. tedna nosečnosti. V primeru invazivnih postopkov v nosečnosti, kjer obstaja možnost mešanja krvi s plodovo, je priporočljiv dodaten odmerek IgG antiD.
Presejanja iz krvi v nosečnosti
Presejanje na okužbo s toksoplazmozo, zajedalsko boleznijo, se izvaja predvsem za zaščito otroka. Če je test pozitiven, plod ni ogrožen. Če pa je rezultat negativen (protitelesa niso prisotna), vam svetujemo, da se izogibate stikom z živalskimi iztrebki in zemljo, saj lahko sveža okužba v nosečnosti povzroči zaplete pri plodu. V takem primeru je potrebno redno spremljanje nosečnice.
Vsaki nosečnici se izvede tudi kontrolo krvi na sifilis (t. i. Ware) in hepatitis B , da bi v primeru okužbe preprečili zaplete pri otroku. Izvedba serološka preiskava na hepatitis B: protitelesa anti-HBs se pogleda pri nosečnicah, rojenih po letu 1992 ali pri cepljenih proti hepatitisu B, protitelesa anti-HBc pa se pogleda pri rojenih pred letom 1992 ali pri necepljenih nosečnicah. Če je anti-HBc pozitiven, se opravi še pregled protiteles anti-HBs. Opravi se tudi pregled prisotnosti protiteles na HIV (anti-HIV) in po presoji ginekologa pa tudi proti hepatitisu C (anti-HCV) in morda še na druge spolno prenosljive bolezni.
Presejanje na sladkorno bolezen v nosečnosti
Ginekolog preverja tudi tveganje za razvoj nosečniške sladkorne bolezni. Raven sladkorja v krvi na tešče naj ne bi presegla vrednosti 5,0 mmol/l. V primeru, da krvni sladkor presega vrednost 5,0 mmol/l, vas bodo napotili na obravnavo v diabetološko ambulanto. V ostalih primerih vam bodo predlagali testiranje z obremenilnim testom z glukozo (OGTT), ki se opravi med 24. in 28. tednom nosečnosti.
Zunanji porodniški pregledi
Zunanja porodniška preiskava se opravi od 35. tedna nosečnosti dalje. Pri tem se z rokami otipa višino maternice ter lego, položaj in vstavo ploda.
Pri pregledu bo zdravstveni strokovnjak s centimetrskim metrom izmeril tudi razdaljo med vrhom sramne kosti (simfizo) in svodom maternice (fundusom). S tem bo okvirno ocenil primernost velikosti ploda glede na trajanje nosečnosti. Če se ugotovi odstopanje, ginekolog izvede dodatno ultrazvočno preiskavo.
Snemanje plodovih srčnih utripov
Ob predvidenem dnevu poroda in po njem pregled vključuje tudi snemanje plodovih srčnih utripov. Preiskava se izvede z aparatom, imenovanim kardiotokograf (CTG), ki poleg plodovega srčnega utripa posname tudi mišični tonus maternice. Tipala namestijo na trebuh nosečnice in jih pritrdijo z elastičnima trakovoma. Snemanje traja približno 20 d0 40 minut.
Ultrazvočne preiskave
V nosečnosti imate pravico do treh preventivnih ultrazvočnih preiskav.
- S prvim ultrazvočnim pregledom, do 12. tedna nosečnosti, ginekolog potrdi nosečnost, izključi izvenmaternično nosečnost, določi število plodov ter oceni starost ploda.
- Drugi ultrazvočni pregled se opravi med 11. in 14. tednom nosečnosti v okviru presejanja za kromosomopatije pri plodu.
- Tretji ultrazvočni pregled naredijo v drugem trimestru nosečnosti (med 19. in 23. tednom), tako imenovan morfološki pregled. Pri tem pregledu ugotavljajo ustreznost plodovega razvoja, morebitne nepravilnosti v razvoju ploda, ustreznost plodove rasti, količino plodovnice, ter strukturo in lego posteljice. Ginekolog lahko pri nosečnicah z večjim tveganjem za prezgodnji porod izmeri dolžino materničnega vratu in pri nosečnicah z večjim tveganjem za bolezni povečanega krvnega tlaka v nosečnosti (preeklampsija) pretok krvi v materničnih arterijah.
- Četrta ultrazvočna preiskava se opravi med 35. in 37. tednom nosečnosti za oceno plodove rasti in pozneje v nosečnosti vidnih razvojnih nepravilnosti.
Dodatne ultrazvočne preglede se opravi po presoji ginekologa.
Nosečnice pogosto izrazijo željo za preiskave za določitev kromosomskih napak pri plodu. Ločiti je potrebno dve vrsti testov, in sicer presejalne teste, s katerimi presejajo populacijo in določijo posameznice s povečanim tveganjem, ter diagnostične teste, s katerimi zdravstveni strokovnjak postavi določeno diagnozo.
Ultrazvočno merjenje nuhalne svetline je presejalna preiskava za ugotavljanje Downovega sindroma ter trisomije kromosoma 13 in 18, ki se lahko izvede med 11. in 14. tednom nosečnosti. Povečana nuhalna svetlina je lahko povezana tudi z drugimi kromosomskimi napakami ploda. Zmožnost preiskave, da odkrije plod z Downovim sindromom je 75 – 80 %. Z dodanim dvojnim hormonskim testom, se zmožnost odkritja plodov z Downovim sindromom poveča na več kot 90%. Govorimo o kombinirani preiskavi.
V zadnjih letih je možno tudi presejanje za Downov sindrom in še nekatere kromosomske nepravilnosti s prosto plodovo DNA v materini krvi, ki se priporočeno opravi po opravljeni kombinirani presejalni preiskavi in po posvetu s strokovnjakom.
Dodatne preiskave v nosečnosti
Nosečnice, ki pridejo na prvi pregled po 13. tednu nosečnosti in 6/7, se napoti na četverni hormonski test ali na natančen ultrazvočni genetski sonogram.
V primeru povečanega tveganja za kromosomopatije pri plodu se nosečnica lahko odloči za neinvazivni presejalni test plodove prostocelične DNA iz materine krvi (ppcDNA) ali pa invazivni diagnostični test.
Diagnozo kromosomopatij postavimo z invazivno diagnostično preiskavo – amniocentezo ali biopsijo horionskih resic. Slednja se lahko izvede med 11. in 14. tednom nosečnosti, amniocenteza pa od 15. tedna nosečnosti dalje. Izvede se kariotipizacija ploda (ugotovi se morebitne plodove kromosomske nepravilnosti). Ob tem obstaja 0,5 do 1 % možnosti za spontani splav.
Druge nosečnice lahko presejalne in diagnostične preiskave opravijo kot samoplačnice.
Poleg preventivnih pregledov pripada nosečnicam z zdravstvenimi težavami še dodatna obravnava. V takih primerih se obrnite na svojega ginekologa ali dežurno ginekološko službo.
avtorica: doc. dr. Ana Polona Mivšek, dipl. bab.
Posodobljeno s strani uredništva v aprilu 2023 v skladu s spremenjenim Pravilnikom o spremembah in dopolnitvah Pravilnika za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni.
