V Sloveniji je za zdravo nosečnico predvidenih deset preventivnih sistematičnih pregledov in dva ultrazvočna pregleda, ki ju praviloma opravi izbrani osebni ginekolog. V času nosečnosti se opravijo tudi različni testi ter preiskave krvi. V primeru zdravstvenih težav pripada nosečnici dodatna obravnava.
Vsebina
Pravice zdravstvenega varstva v nosečnosti
Pregled do 12. tedna nosečnosti, vključno s prvim preventivnim ultrazvočnim pregledom, opravi izbrani ginekolog, prav tako pa tudi ponovne sistematične preglede okoli 24., 28., 35. in 40. tedna nosečnosti. Ostalih pet sistematičnih pregledov (v 16., 32., 37., 38. in 39. tednu nosečnosti) lahko pri zdravi nosečnici samostojno opravi diplomirana babica.
Prvi pregled v nosečnosti
Ob prvem pregledu vas bodo povprašali o vašem zdravju in zdravju vaše družine ter na podlagi tega ocenili dejavnike tveganja. Ginekolog bo opravil ginekološki pregled in odvzel bris materničnega vratu, če ta ni bil odvzet v zadnjih treh letih oz. če rezultat zadnjega brisa ni bil ugoden. Napotili vas bodo tudi na odvzem krvi za preiskave.
Ob vsakem pregledu v nosečnosti izvedejo urinske preiskave, in sicer na prisotnost bakterij in beljakovin, ter izmerijo telesno težo in krvni tlak.
Preiskave krvi v nosečnosti
Krvno sliko – hemogram vam bodo preverili ob prvem pregledu ter ponovno v 24. in 32. tednu nosečnosti. Mejna vrednost hemoglobina v nosečnosti je 100 mg/l.
Vsaki nosečnici se naredi tudi indirektni Coombsov test (ICT), s katerim se odkrije prisotnost morebitnih protiteles proti rdečim krvnim celicam (eritrocitom) v krvi, ki bi lahko povzoriča slabokrvnost pri plodu oziroma novorojenčku. Negativen ICT nam pove, da v materini krvi ni nevarnih protiteles.
Krvna skupina in RhD faktor
Izvid krvne skupine imejte vedno s seboj, prav tako pa tudi izvid RhD faktorja.
Če ste RhD negativni, lahko začne, ob morebitnem mešanju materine in plodove RhD pozitivne krvi, materin organizem proizvajati protitelesa, ki bi v naslednji nosečnosti z RhD pozitivnim plodom povzročala zaplete. RhD negativni nosečnici se določi plodov genotip RhD v 25. do 26. tednu nosečnosti. Če je plod RhD pozitiven, se opravi preiskava ICT in, če protitelesa anti-D niso prisotna ali so posledica preventivne aplikacije imunoglobulina anti-D, se nosečnici injicira preventivni odmerek imunoglobulina anti-D do 30. tedna nosečnosti. V primeru invazivnih postopkov v nosečnosti, kjer obstaja možnost mešanja krvi s plodovo, je priporočljiv dodaten odmerek IgG antiD.
Presejanja iz krvi v nosečnosti
Presejanje na okužbo s toksoplazmozo, zajedalsko boleznijo, se izvaja predvsem za zaščito otroka. Če je test pozitiven, plod ni ogrožen. Če pa je rezultat negativen (protitelesa niso prisotna), vam svetujemo, da se izogibate stikom z živalskimi iztrebki in zemljo, saj lahko sveža okužba v nosečnosti povzroči zaplete pri plodu. V takem primeru je potrebno redno spremljanje nosečnice.
Vsaki nosečnici se izvede tudi kontrolo krvi na sifilis (t. i. Ware) in hepatitis B (HbsAg), da bi v primeru okužbe preprečili zaplete pri otroku.
Presejanje na sladkorno bolezen v nosečnosti
Ginekolog preverja tudi tveganje za razvoj nosečniške sladkorne bolezni. Raven sladkorja v krvi na tešče naj ne bi presegla vrednosti 5,0 mmol/l. V primeru, da krvni sladkor presega vrednost 5,0 mmol/l, vas bodo napotili na obravnavo v diabetološko ambulanto. V ostalih primerih vam bodo predlagali testiranje z obremenilnim testom z glukozo (OGTT), ki se opravi med 24. in 28. tednom nosečnosti.
Zunanji porodniški pregledi
Zunanja porodniška preiskava se opravi od 35. tedna nosečnosti dalje. Pri tem se z rokami otipa višino maternice ter lego, položaj in vstavo ploda.
Pri pregledu bo zdravstveni strokovnjak s centimetrskim metrom izmeril tudi razdaljo med vrhom sramne kosti (simfizo) in svodom maternice (fundusom). S tem bo okvirno ocenil primernost velikosti ploda glede na trajanje nosečnosti. Če se ugotovi odstopanje, ginekolog izvede dodatno ultrazvočno preiskavo.
Snemanje plodovih srčnih utripov
Ob predvidenem dnevu poroda in po njem pregled vključuje tudi snemanje plodovih srčnih utripov. Preiskava se izvede z aparatom, imenovanim kardiotokograf (CTG), ki poleg plodovega srčnega utripa posname tudi mišični tonus maternice. Tipala namestijo na trebuh nosečnice in jih pritrdijo z elastičnima trakovoma. Snemanje traja približno 20 d0 40 minut.
Ultrazvočne preiskave
V nosečnosti imate pravico do dveh preventivnih ultrazvočnih preiskav.
S prvim ultrazvočnim pregledom, do 12. tedna nosečnosti, ginekolog potrdi nosečnost, izključi izvenmaternično nosečnost, določi število plodov ter oceni starost ploda.
Drugi ultrazvočni pregled naredijo v drugem trimestru nosečnosti (med 20. in 22. tednom), tako imenovan morfološki pregled. Pri tem pregledu ugotavljajo ustreznost plodovega razvoja, morebitne nepravilnosti v razvoju ploda, ustreznost plodove rasti, količino plodovnice, ter strukturo in lego posteljice. Ginekolog lahko pri nosečnicah z večjim tveganjem za prezgodnji porod izmeri dolžino materničnega vratu in pri nosečnicah z večjim tvegnjem za bolezni povečanega krvnega tlaka v nosečnosti (preeklampsija) pretok krvi v materničnih arterijah.
Dodatne ultrazvočne preglede se opravi po presoji ginekologa.
Dodatne preiskave v nosečnosti
Nosečnice pogosto izrazijo željo za preiskave za določitev kromosomskih napak pri plodu. Ločiti je potrebno dve vrsti testov, in sicer presejalne teste, s katerimi presejajo populacijo in določijo posameznice s povečanim tveganjem, ter diagnostične teste, s katerimi zdravstveni strokovnjak postavi določeno diagnozo.
Ultrazvočno merjenje nuhalne svetline je presejalna preiskava za ugotavljanje Downovega sindroma ter trisomije kromosoma 13 in 18, ki se lahko izvede med 11. in 14. tednom nosečnosti. Povečana nuhalna svetlina je lahko povezana tudi z drugimi kromosomskimi napakami ploda. Zmožnost preiskave, da odkrije plod z Downovim sindromom je 75 – 80 %. Z dodanim dvojnim hormonskim testom, se zmožnost odkritja plodov z Downovim sindromom poveča na več kot 90%. Govorimo o kombinirani preiskavi. Diagnozo kromosomopatij pa postavimo z invazivno diagnostično preiskavo – amniocentezo ali biopsijo horionskih resic. Slednja se lahko izvede med 11. in 14. tednom nosečnosti, amniocenteza pa od 15. tedna nosečnosti dalje. Ob tem obstaja 0,5 do 1 % možnosti za spontani splav.
V zadnjih letih je možno tudi presejanje za Downov sindrom in še nekatere kromosomske nepravilnosti s prosto plodovo DNA v materini krvi, ki se priporočeno opravi po opravljeni kombinirani presejalni preiskavi in po posvetu s strokovnjakom.
V Sloveniji imajo nosečnice, ki bodo v času pričakovanega dneva poroda stare med polnih 35 in do 37 let, pravico iz zdravstvenega zavarovanja do kombinirane presejalne preiskave v prvem trimesečju ali četvernega hormonskega testa, če zamudijo presejanje v prvem trimesečju. Nosečnica, ki bo v času pričakovanega dneva poroda stara 37. let ali več, pa ima pravico do invazivne diagnostične preiskave s kariotipizacijo. Ne glede na starost so do diagnostične preiskave upravičene tudi nosečnice s povečanim tveganjem za kromosomopatijo po opravljeni presejalni preiskavi. Druge nosečnice lahko presejalne in diagnostične preiskave opravijo kot samoplačnice.
Poleg preventivnih pregledov pripada nosečnicam z zdravstvenimi težavami še dodatna obravnava. V takih primerih se obrnite na svojega ginekologa ali dežurno ginekološko službo.
avtorica: doc. dr. Ana Polona Mivšek, dipl. bab.
