Ali smo na spletu varni?

Spletno nasilje

Ali veste, da spletno nasilje in nadlegovanje postajata naraščajoč problem v Evropski uniji, tudi v Sloveniji?

Raziskave kažejo, da so dekleta in ženske pogosteje izpostavljene nasilju na spletu, doživljajo hujše oblike nasilja ter težje in dolgotrajnejše posledice kakor fantje in moški. Pri spletnem nasilju praviloma ne gre za poseben pojav, temveč za eno od oblik nasilja nad ženskami, ki se povezuje z drugimi pojavnimi oblikami nasilja, kot so zalezovanje, spolno nadlegovanje, psihično nasilje, intimno-partnersko nasilje ipd.

Svet Evrope (2018) poudarja, da še vedno ni enotnega izrazoslovja ali tipologije kaznivih dejanj, ki se štejejo za spletno nadlegovanje. Različni avtorji spletno nadlegovanje opisujejo z različnimi izrazi in definicijami, razlogov za to je več. Gre za novejši pojav, ki je zelo odvisen od razvoja in uporabe nove tehnologije. Spletno nadlegovanje je tesno povezano z uporabo informacijsko komunikacijske tehnologije, avtorji ugotavljajo, da je pojav povezan tudi s klasičnimi oblikami nasilja, ki se ne dogaja v spletnem okolju. Tehnologija ni vzrok, temveč sredstvo, s katerim se spletno nasilje izvaja. Na medmrežju se socialni problemi in neenakosti, ki so navzoči v realnem svetu, še okrepijo.

Oblike spletnega nasilja

Žaljenje

• Žaljiva sporočila in komentarji (zmerjanje ali deljenje sovražnih vsebin, usmerjenih na točno določeno osebo ali skupino);
• ustvarjanje sovražnih skupin (ustvarjanje skupin na družbenih omrežjih, v aplikacijah ali klepetih z namenom širjenja sovraštva proti določeni osebi ali skupini);
• obrekovanje (širjenje neresnic o žrtvi na spletu, družbenih omrežjih in prek aplikacij za sporočanje);
• »trolanje« (objavljanje žaljivih, sovražnih in provokativnih sporočil v spletnih skupnostih in klepetih z namenom izzivanja);
• predelave fotografij na žaljiv način z namenom ponižanja ali posmehovanja posamezniku/posameznici na posnetku/fotografiji.

Nadlegovanje in trpinčenje

• Ustvarjanje lažnega profila žrtve na družbenih omrežjih in v njenem imenu objavljanje vsebin, ki to osebo spravljajo v zadrego ali jo ponižujejo, uporaba lažnega profila za prevare ali žaljenje drugih in s tem očrnitev žrtve;
• spletno zalezovanje – ponavljajoče se in dolgotrajnejše neželeno kontaktiranje, spremljanje žrtve prek spleta, družbenih omrežij ali forumov;
• pošiljanje izsiljevalskih sporočil, v katerih povzročitelj ali povzročiteljica od žrtve nekaj zahteva. Zelo pogosto gre za izsiljevanje za gole oz. intimne posnetke ali denar;
• grožnje z objavo intimnih posnetkov žrtve, ki jih povzročitelj ali povzročiteljica že ima (žrtev je te sama poslala ali so nastali v njuni pretekli zvezi), če mu/ji žrtev ne pošlje denarja ali še več takšnih posnetkov ali znova vzpostavi intimno zvezo z njim/njo in podobno;
• uporaba groženj in ustrahovanje žrtve prek sporočil ali javnih objav na spletu, v skrajnem primeru gre lahko tudi za grožnje s smrtjo.

Izključevanje

Izključevanje iz skupin, npr. skupina vrstnikov izloči vrstnika iz skupine na družbenem omrežju, v aplikaciji za sporočanje ali pa mu prepreči vstop v skupino. V skupini to osebo opravljajo, o čemer jo obveščajo.

Zlorabe zasebnosti

• Fotografiranje in snemanje ter objavljanje posnetkov brez dovoljenja – fotografiranje osebe brez njenega dovoljenja je poseg v zasebnost in tega po zakonu ne smemo izvajati (enako velja za objavo in deljenje teh posnetkov na družbenih omrežjih ali drugje na internetu);
• objavljanje intimnih posnetkov, prepošiljanje ali deljenje golih fotografij ali intimnih posnetkov žrtve prek spleta;
• pridobivanje gesla žrtve brez njene vednosti (za elektronsko pošto, mobilni telefon, račune na družbenih omrežjih ipd.);
• vdiranje v spletne profile žrtve na družbenih omrežjih ali račune elektronske pošte in podobno;
• pridobivanje osebnih podatkov osebe na spletu in nato razkrivanje, javno objavljanje teh podatkov, ne da bi ta oseba to dovolila;
• razkrivanje zasebnih informacij, ki jih je žrtev zaupala v prepričanju, da ne bodo deljene z drugimi.

Kam po pomoč v primeru spletnega nasilja?

• Spletno oko – točka za prijavo posnetkov spolnih zlorab otrok in sovražnega govora na internetu (dostopno na: https://www.spletno-oko.si/)
• Točka ozaveščanja o varni rabi interneta Safe.si (dostopno na: https://safe.si/)
• LOGOUT – center pomoči pri prekomerni rabi interneta (dostopno na: https://www.logout.si/sl/svetovanja/logout-and-speakout/)
• Društvo SOS (dostopno na: https://drustvo-sos.si/)
• Varni na internetu (dostopno na: https://www.varninainternetu.si/)
• Društvo za nenasilno komunikacijo (dostopno na: https://www.drustvo-dnk.si/kontakt.html)
• SI-CERT – nacionalni odzivni center za kibernetsko varnost (dostopno na: https://www.cert.si/prijava-incidenta)
• Policija (dostopno na: https://www.policija.si/svetujemo-ozavescamo/varnost-na-internetu/78867-izsiljevanje-preko-spleta-in-druabnih-omreij)
• Tom telefon za otroke in mladostnike (dostopno na: https://www.e-tom.si/)

Pripravila: Anja Bohinec, mag. soc. del.

Vir prikazne fotografije: freepik.com