Brez teme
  • Brez teme
  • Bela/Črna
  • Rumena/Modra
  • Črna/Bež
  • Zelena/Črna

Svetovni teden dojenja 2020

 

 

 

 

 

 

 

Obeleževanje Svetovnega tedna dojenja je del aktivnosti Svetovne zveze za dojenje (World Alliance for Breastfeeding Action – WABA), s katerimi želimo usmeriti pozornost družbe k omogočanju, ohranjanju in spodbujanju dojenja. Svetovni teden dojenja obeležujejo v več kot 150 državah, večina v času od 1. do 7. avgusta. Nekatere države ga zaradi počitnic obeležujejo tudi nekoliko pozneje, v jeseni.

Slogan letošnjega svetovnega tedna dojenja je »Podprimo dojenje za zdravje planeta«, z njim osvetljujemo pomen dojenja ne le za zdravje otroka in matere, pač pa tudi za ohranjanje okolja. Zavedanje o vsestranskem pomenu dojenja krepi naše spoštovanje časa in naporov, ki jih terja posvečanje dojenju.

Dojenje je okoljsko zavedno delovanje

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje ob letošnjem tednu dojenje izpostavljamo nekaj tematik, povezanih z okoljskimi vidiki dojenja.

»Naša hiša gori,« opozarjajo znanstveniki, ki se posvečajo okoljski problematiki. Zaradi aktualnosti ogroženosti našega okolja in  odgovornosti za zanamce moramo storiti vse, kar je v naši moči, da znižamo naš ogljični odtis in druge obremenitve okolja na vseh življenjskih področjih. Tudi podpora dojenju je lahko del teh prizadevanj, kajti v primerjavi s hranjenjem otroka z mlečnimi nadomestki ima številne prednosti tudi z vidika varovanja okolja.

Številni sodobni znanstveni izsledki govorijo o pomembnosti dojenja za zdravje otroka in matere, pomen dojenja pa sega onstran individualnih zdravstvenih koristi. Smiselno je premisliti o okoljski pravičnosti, o tem, da naj človeštvo zmerno, učinkovito in smiselno rabi vire, ki so na voljo vsem živim bitjem. Človeško (materino) mleko je namenjeno človeškim potomcem, po svoji sestavi je prilagojeno posameznemu dojenčku in njegovim potrebam. Primerljivo velja za mleko drugih sesalcev. Pridobivanje živalskega mleka ali surovin za izdelavo mlečnih nadomestkov iz rastlin in njihova predelava zahtevata številne postopke in procese, ki puščajo svoj »okoljski odtis«. Proizvodnja mlečnih nadomestkov negativno vpliva na okolje in prispeva k podnebnim spremembam v vseh korakih od kmetijske pridelave (poljedelstvo in živinoreja) in proizvodnje izdelka, embaliranja, distribucije do končne oblike hrane v otroški steklenički; ob tem so potrebni tudi proizvodnja in distribucija stekleničk, cucljev in druge opreme ter energija in materiali za varno pripravo mlečnega nadomestka, npr. sterilizatorjev. Neutemeljena (pretirana) raba mlečnih nadomestkov je v nasprotju z naravnanostjo k varovanju okolja. Nasprotno pa dojenje ne zahteva nobenih drugih virov kot to, da mati zaužije dodatno hrano; in seveda njen čas oziroma posvečanje dojenju.

Nekaj več o dojenju in proizvodnji nadomestkov materinega mleka [1]

Materino (človeško) mleko je prva hrana, ki jo užijemo in je ključen del trajnostnega prehranskega sistema. Nasprotno pa mlečne nadomestke lahko štejemo kot del okoljske problematike. Po ocenah je danes na svetu le 40 % otrok izključno dojenih do šestega meseca in le 45 % se ob drugi prehrani še doji do dveh let. V kriznih razmerah lahko pride do upada kupne moči, prekinjene proizvodne verige, oteženega dostopa do mlečnih nadomestkov in podobno; in če matere ne dojijo in ni vzpostavljene mreže bank humanega mleka, našteto privede do neustreznega hranjenja dojenčkov z resnimi posledicami za zdravje in življenje. Ocenjujejo, da je bila tržna vrednost svetovne trgovine z mlečnimi nadomestki v letu 2019 71 milijard ameriških dolarjev, prodaja pa raste še posebej v revnih državah in v državah v razvoju. Narašča pa tudi trg mlečnih nadomestkov za kasnejša starostna obdobja (npr. »toodler milk«, mleko za malčke), ki so po oceni Svetovne zdravstvene organizacije nepotrebni. Neetične prakse, ki jih še vedno uporabljajo v oglaševanju mlečnih nadomestkov, situacijo še poslabšujejo. [2,3]

Dojenje se pogosto jemlje kot samoumevno žensko dejavnost; nekateri ga pojmujejo kot materino dolžnost. Od žensk se nemalokrat pričakuje, da bodo svoje dojenčke dojile ne glede na okoliščine in njihove osebne izbire. Pri tem pa se podcenjujejo številni dejavniki, ki ženskam dojenje otežujejo, preprečujejo ali onemogočajo ali jih celo napotujejo k odločitvam, da ne bodo dojile ali da bodo dojile krajše obdobje, kot bi si želele.

Nujno je, da vsem ženskam, ki si želijo dojiti svoje otroke, to tudi omogočimo. Za dobre prakse dojenja ženske potrebujejo ustrezne informacije, možnosti, da se naučijo ustreznih veščin, dostopno podporo, učinkovito pomoč ob težavah, in kar najboljše pogoje za uresničevanje tega vidika materinstva.

V slovenskem zdravstvenem sistemu sta laktacija in dojenje pomembni temi programa Priprava na porod in starševstvo, o tem se lahko ženska pogovori v ginekološki ambulanti pri preventivnih pregledih v nosečnosti, večina slovenskih porodnišnic uveljavlja korake, ki so pogoj naziva Novorojencu prijazna porodnišnica, tudi obiski patronažne medicinske sestre po prihodu matere in dojenčka domov so med drugim namenjeni podpori dojenju, v razvoju je program Svetovanja o dojenju, o tej tematiki pa se lahko mama oziroma starši pogovorijo tudi v pediatrični ambulanti. V Sloveniji delujejo svetovalke za dojenje.

V Sloveniji delujejo svetovalke in svetovalci za dojenje dveh organizacij, IBCLC in LLL.

  • Mednarodno pooblaščeni svetovalci za laktacijo (IBCLC) www.dojenje.org
  • La Leche League Slovenija, društvo za podporo in pomoč doječim materam (LLL Slovenija) www.dojenje.net

Podpirajmo dojenje

V Sloveniji si prizadevamo za:

  • dobre prakse dojenja,
  • varovanje pred promocijo mlečnih nadomestkov,
  • prehranjevanje otrok s sveže pripravljeno pestro mešano lokalno pridelano hrano.

Našteto prinaša prednosti za zdravje otrok, družin in planeta. Zaradi kratkoročnih in dolgoročnih pozitivnih učinkov na zdravje otrok in matere in zaradi okoljskih prednosti v primerjavi z rabo mlečnih nadomestkov je dojenje koristno tudi za družbo.

Prvih šest mesecev naj se dojenček izključno doji
Dojenje je naraven način hranjenja dojenčka, materino mleko pa dojenčku do zaključka šestih mesecev zagotavlja vse potrebno za rast in razvoj: energijo, hranila in tekočino. Svetovna zdravstvena organizacija v prvih šestih mesecih priporoča izključno dojenje [4]. Če mati iz različnih razlogov ne more ali ne želi dojiti ali pa dojenje ni mogoče zaradi razlogov pri otroku, bo pediater v porodnišnici ali otrokov izbrani pediater svetoval glede hranjenja dojenčka z industrijsko pripravljenim nadomestkom za materino mleko [5]. Dojenje so v 20. stoletju opuščali zaradi različnih razlogov, med drugim tudi zato, ker se je začela industrijska proizvodnja nadomestkov materinega mleka, podprta z močno promocijo. A dojenje zaradi številnih prepoznanih pozitivnih kratkoročnih in dolgoročnih učinkov na zdravje otroka, matere in družin in zaradi skrbnejšega odnosa do okolja ostaja prva izbira načina hranjenja dojenčka.

Dojenje v Sloveniji
Ugotavljamo, da večina mater v Sloveniji svojega novorojenčka začne dojiti in da se več kot polovica dojenčkov hrani pri materinih prsih še po šestem mesecu starosti, kar sta razveseljiva podatka. Na področju dojenja ostaja nekaj izzivov: prizadevamo si za višji delež izključno dojenih otrok v prvih mesecih njihove starosti, če je le mogoče, do zaključka otrokovega šestega meseca. Mati naj nadaljuje z dojenjem ob mešani pestri prehrani do prvega leta ali dlje; odločitev, kdaj z dojenjem zaključiti, je odvisna od matere in otroka. Za navedene dobre prakse dojenja matere potrebujejo kakovostne informacije, praktično podporo in pomoč ter ustrezne pogoje.

Dolgoročni učinki dojenja na zdravje [6]:

  • pri ženskah: znižuje tveganja za raka na prsih in jajčnikih, znižuje tveganje za povišan krvni tlak; če si ženska želi dojiti in dojenje (s)teče brez večjih težav, to krepi njeno duševno zdravje;
  • pri otrocih: pomaga pri obrambi pred okužbami, znižuje pojavnost hujših drisk, znižuje tveganja za bolezni dihal in vnetja srednjega ušesa, preprečuje karies, omogoča skladen telesni razvoj in razporeditev zobovja; s pomočjo tesnega telesnega stika in neposrednega očesnega stika prispeva k otrokovim občutkom varnosti in zaupanja, kar mu prinaša psihične in razvojne prednosti.

Kje najti sodobne in preverjene informacije o laktaciji in dojenju ter nasvete za prehod z dojenja oziroma hranjenja s nadomestki materinega mleka na mešano prehrano?

Na NIJZ smo pripravili gradivo, namenjeno bodočim staršem oziroma staršem novorojenčkov in dojenčkov, še posebej pa doječim materam. Če pričakujete dojenčka ali če se vam je pravkar pridružil, vas vabimo, da si preberete  gradiva o nosečnosti, porodu in dojenčku, med njimi tudi o laktaciji in dojenju, o prehrani doječe matere in prehodu na mešano hrano, ki so objavljena na spletni strani www.zdaj.net. Izbor kratkih besedil za čas nosečnosti, poroda in zgodnjega starševstva smo oblikovali v vodnik Pričakujemo dojenčka. Njegova elektronska različica je prosto dostopna na tej povezavi.

Dojenje in pandemija COVID-19

Na spletni strani ZDAJ objavljamo aktualne informacije in priporočila v zvezi z dojenjem in epidemijo COVID-19.

Celotno gradivo o Svetovnem tednu dojenja 2020 je dostopno tukaj.

Avtorici: dr. Zalka Drglin, Vida Fajdiga Turk
Fotografija: Freepik

Viri in opombe:

[1] V tem delu je besedilo priredba gradiva organizacije WABA. Za več informacij glejte https://worldbreastfeedingweek.org/wbw2020-action-folder/

[2] Več o tem v publikaciji Neprimerno trženje živil za dojenčke in malčke https://www.nijz.si/sl/neprimerno-trzenje-zivil-za-dojencke-in-malcke

[3] WHO publikacija o trženju nezdrave hrane malčkom: https://www.euro.who.int/en/health-topics/disease-prevention/nutrition/publications/2019/ending-inappropriate-promotion-of-commercially-available-complementary-foods-for-infants-and-young-children-between-6-and-36-months-in-europe-2019

[4] Izključno dojenje pomeni, da dojenček uživa samo materino mleko in nobene druge tekočine ali čvrste hrane, niti vode, razen kapljic/sirupov vitaminov, mineralov ali zdravil ali rehidracijske tekočine.

[5] Namesto izraza industrijsko pripravljen nadomestek za materino mleko lahko naletimo tudi na izraze: mlečna formula (ta izraz se uporablja tudi v pravno-formalnih besedilih), mlečni pripravek, prilagojeno mleko ali mlečni nadomestek.

[6] Več na https://www.nijz.si/sl/svetovni-teden-dojenja-1-do-7-avgust-2018/

Objavljeno: 27. julija 2020