Prve ure po rojstvu: zakaj so stik, bližina in podpora tako pomembni

Prve minute in ure po rojstvu so čas prilagajanja za novorojenčka in mamo. Kadar sta oba zdravstveno stabilna, lahko neposreden stik koža na kožo, zgodnji prvi podoj in bližina v času bivanja v porodnišnici pomembno podprejo začetek dojenja.

Neposreden stik med materjo in otrokom po rojstvu

Priporočljivo je, da se neposredni stik med materjo in otrokom vzpostavi takoj po rojstvu ter brez nepotrebnih prekinitev traja najmanj do konca prvega hranjenja, po možnosti tudi dlje. Novorojenček pri tem leži na materinem trebuhu ali na prsnem košu brez oblačil tako, da se vzpostavi stik koža na kožo. To danes velja za standard kakovostne poporodne oskrbe ne glede na način poroda, pod pogojem, da sta mati in dojenček klinično stabilna in da ženska to želi.

V materinem naročju se novorojenček lahko postopoma začne premikati proti dojki, kar je del njegovega naravnega vedenjskega vzorca. Prvi podoj se začne, ko otrok poišče dojko, pogosto v prvi uri po porodu. Zgodnji podoj in podoji, ki mu sledijo, so pomembni za spodbujanje nastajanja mleka. Prvega mleka, ki ga imenujemo tudi kolostrum, ni veliko, je pa hranilno izredno dragoceno.

Stik je mogoče izvesti tudi po carskem rezu

Takojšnji stik med mamo in novorojenčkom ter začetek dojenja sta izvedljiva tudi po carskem rezu v področni anesteziji, ko ženska prejme epiduralno ali spinalno analgezijo. Po carskem rezu v splošni anesteziji se lahko neposredni stik matere in otroka začne, ko je mati dovolj budna, da drži svojega dojenčka (Krotec, 2020).

V Novorojencem prijaznih porodnišnicah so zdravstveni strokovnjaki še posebej pozorni, da naredijo vse, kar je mogoče, da stik med otrokom in mamo omogočijo. V nekaterih primerih, če je primerno, mamo k temu spoštljivo spodbudijo.

Izredno pomembno je mirno okolje, da je zgodnje spoznavanje med materjo in otrokom kar se da zaščiteno. Ne nujne posege je smiselno preložiti na kasnejši čas, prilagoditi protokole v porodni sobi ali operacijski dvorani ter potrebno oskrbo izvajati neposredno v materinem naročju, če je le mogoče.

Sobivanje matere in otroka v porodnišnici

Vse porodnišnice z nazivom Novorojencu prijazna porodnišnica materam omogočajo, da bivajo s svojim dojenčkom čez dan in ponoči. Ne glede na to, ali je mati rodila vaginalno ali s pomočjo carskega reza, je pomembno, da sta z otrokom skupaj od trenutka, ko se ta lahko odzove na dojenčka, vse do odhoda iz porodnišnice. Dojenčki smejo biti ločeni od matere le zaradi zdravstvenih razlogov.

Če je mati po carskem rezu v posebni oskrbi, je priporočljivo, da je otrok v isti sobi in v njeni bližini. V tem primeru potrebuje praktično pomoč pri dojenju.

V nekaterih okoliščinah je treba dojenčka ali mater premestiti v posebno oskrbo in sobivanje za nekaj časa ni mogoče. Takrat je treba storiti vse, kar je mogoče, da mati ne izgubi stika z otrokom in da pri obiskovanju svojega dojenčka nima omejitev. Če je potrebno iztiskanje mleka, je dobro, da je dojenček takrat v bližini matere.

Kadar mati in otrok zaradi zdravstvenih razlogov nista v istem prostoru, na primer po carskem rezu, ali kadar je otrok nedonošenček, je dobro, da osebje podpira mamo pri čim pogostejših obiskih otroka, ohranjanju stika in prepoznavanju znakov lakote. Ko osebje pri dojenčku opazi znake lakote, poskrbi, da mama dobi otroka v naročje, če ga lahko že doji.

Podpora materam pri dojenju

Vse porodnišnice z nazivom Novorojencu prijazna porodnišnica morajo materam zagotavljati možnosti, da začnejo in vzdržujejo dojenje ter obvladujejo morebitne, z njim povezane težave. To pomeni, da so pozorni na potrebe matere, razvijajo sočuten in spoštljiv odnos ter nudijo individualno prilagojeno podporo.

Podpora vključuje posredovanje sodobnih in preverjenih informacij, ki jih mama potrebuje, čustveno podporo in učenje veščin pristavljanja otroka, različnih primernih položajev za dojenje in podobno. Ob tem zagotovljajo spoštovanje zasebnosti, telesne in duševne integritete ter informirane izbire.

Babica ali medicinska sestra se materi posveti, z njenim dovoljenjem opazuje potek dojenja in ji svetuje. Če je mama v dvomih glede zmožnosti dojenja, ji ponudi podporo in potrditev. Pomembne so tudi informacije o tem, kako spremljati, ali otrok dobi dovolj mleka ter kako ravnati ob težavah, kot so razpokane in boleče bradavice, zastojne dojke in podobno. Materi lahko svetuje tudi glede iztiskanja mleka, na primer, če je nujna začasna ločitev od otroka.

Osebje naj bi matere podpiralo pri uresničevanju odzivnega hranjenja, kar pomeni, da svojega otroka pristavijo k prsim glede na njegove znake lakote. Ne glede na to, ali dojijo ali ne, jih je treba podpreti pri prepoznavanju znakov lakote svojih dojenčkov in ustreznem odzivanju nanje.

Nekatere ženske potrebujejo več podpore in pomoči – na primer matere, ki še niso dojile, tiste z negativnimi izkušnjami z dojenjem, ženske po s carskem rezu; matere z visokim indeksom telesne mase, matere dvojčkov ali trojčkov ter matere prezgodaj rojenih otrok.

Novorojenčke, ki se ne morejo hraniti z materinim mlekom, je priporočljivo hraniti z darovanim mlekom. Če darovano mleko ni na voljo ali je kulturno nesprejemljivo, so potrebni nadomestki za materino mleko.

V nekaterih primerih matere začasno ne morejo dojiti, čeprav si tega želijo. V tem času potrebujejo podporo in spodbudo, da mleko iztiskajo ali črpajo in s tem še naprej ohranjajo njegovo nastajanje. Zdravstveni strokovnjaki naj jih seznanijo s prednostmi uporabe lastnega mleka.

Spoštljiva obporodna oskrba, ki omogoča in podpira  fiziološke procese poroda in zgodnjega  poporodnega obdobja, izogibanje nepotrebnim rutinskim postopkom in posegom in omogočanje stika med mamo in otrokom takoj po rojstvu so povezani z dobrimi praksami dojenja.

Avtorica: dr. Zalka Drglin

Vir naslovne fotografije: Magnific.com