Nosečnost je zelo lepo obdobje v življenju ženske in para. Polno je veselega pričakovanja, nakupovanja malih oblekic, zbiranja in nakupovanja opreme, pregledov pri ginekologu in prvih ultrazvočnih slikic. Vendar pa gre včasih lahko tudi kaj narobe. Najhuje je, če gre za izgubo nosečnosti, kar se po podatkih zgodi v 15 do 30 % vseh nosečnosti. Največ izgub nosečnosti se zgodi v prvem trimesečju.

Včasih se zgodi, da plod v maternici umre proti koncu nosečnosti ali tik pred predvidenim terminom poroda. Izgubo zaželene nosečnosti spremljajo močni občutki. Dalj ko je trajala nosečnost, večje so psihične posledice. V primeru dalj časa trajajočih težav svetujemo pogovor s strokovnjakom.

Čeprav gre predvsem v začetku nosečnosti res lahko kaj narobe, pa je potrebno poudariti, da je velika večina nosečnosti uspešnih in se končajo z rojstvom zdravega otroka. 

Spontani splav

Izgubi nosečnosti pred t. i. gestacijo, to je do 22. tedna nosečnosti, v času, ko plod še ni sposoben preživetja ali ko plod tehta manj kot 500 g, rečemo splav. Pri tem ločimo zgodnji in pozni splav; meja je prvo tromesečje ali 12 tednov nosečnosti. Vzrok zgodnjega spontanega splava je kar v 70 % kromosomska napaka ploda. Kromosomske napake ploda se pogosteje zgodijo pri starejših ženskah. Pri starosti 45 let je možnost za kromosomsko napako pri plodu že kar 70 %, vendar pa tudi mlajše ženske niso izvzete. Redkejši vzroki so še: prirojene ali pridobljene nepravilnosti rodil, okužbe, vnetje rodil, težave s ščitnico, sladkorna bolezen, sindrom policističnih jajčnikov, debelost, motnje pri strjevanju krvi, bolezni imunskega sistema, genetske bolezni in še nekatere druge bolezni.

Znaki spontanega splava so krvavitev iz nožnice, krči v spodnjem delu trebuha, bolečine v trebuhu ali prenehanje občutka napetosti in občutljivosti dojk. Če v nosečnosti občutite ali opazite zgoraj omenjene simptome in znake, je potreben obisk pri ginekologu. Če se ostanek nosečnosti izloči iz maternice v celoti, sam od sebe, pravimo temu popolni spontani splav. Včasih se zgodi, da se ostanek nosečnosti ne izloči popolnoma, čemur pravimo nepopolni spontani splav.

Včasih pa se nosečnost sploh ne izloči iz maternice. Ginekolog pri pregledu ugotovi zgolj, da plodu srce ne bije več. Takšni obliki izgube nosečnosti pravimo zadržani splav. V nekaj odstotkih nosečnosti ginekolog na prvem pregledu, med šestim in devetim tednom po zadnji menstruaciji, ugotovi, da je v maternici le prazna gestacijska vrečka brez ploda. Običajno je krvavitev pri spontanem splavu podobna malo močnejši menstruaciji. Včasih pa se spontani splav lahko zaplete z obilno krvavitvijo iz maternice; takrat je nujno, da takoj  in v spremstvu bližnjega obiščete zdravnika, saj lahko obilna krvavitev privede do šoka zaradi izgube krvi. Ob hudi krvavitvi, nepopolnem spontanem splavu, zadržanem splavu ali prazni gestacijski vrečki brez ploda je potreben kirurški poseg v splošni anesteziji ali prekinitev nosečnosti z zdravili.

Zunajmaternična nosečnost

Včasih se zgodi, da se zgodnji zarodek ne ugnezdi v maternični votlini, ampak drugje v rodilih ali  trebušni votlini. Takšno nosečnost imenujemo zunajmaternična nosečnost in se zgodi v okoli 1–2 % nosečnosti. Najpogostejša oblika zunajmaternične nosečnosti je nosečnost v jajcevodu, redkeje pa gre za nosečnost v materničnem vratu, v kotu maternice ob jajcevodu, v jajčniku ali v trebušni votlini. Zunajmaternična nosečnost praviloma ni združljiva z rojstvom živega otroka. Opisani so le posamezni primeri nosečnosti v trebušni votlini, ko je nosečnost trajala tako dolgo, da je bil plod sposoben preživeti. Diagnozo zunajmaternične nosečnosti postavi ginekolog z ultrazvočnim pregledom in večkratnim merjenjem nosečnostnega hormona v krvi. Zdravljenje je kirurško, z laparoskopsko operacijo, ali z zdravili. Za način zdravljenja se bo ginekolog odločil glede na dolžino in lokacijo zunajmaternične nosečnosti ter glede na zdravstveno stanje ženske.

Zunajmaternična nosečnost lahko privede do resnih in življenje ogrožajočih zapletov. Eden takšnih zapletov je raztrganje jajcevoda in posledična huda krvavitev v trebušno votlino, ki je lahko tudi smrtno nevarna, zato se moramo, v primeru hudih bolečin v trebuhu (ob izostanku menstruacije) in blagi krvavitvi ali rjavem izcedku iz nožnice, v spremstvu bližnjega nemudoma odpraviti v najbližjo ginekološko urgentno ambulanto ali bolnišnico!

Molarna nosečnost

V redkih primerih, približno v 1 na 1000 nosečnosti, se razvije tako imenovana molarna nosečnost ali Mola hydatidosa. Pri taki nosečnosti gre za prekomerno razraščanje tkiva posteljice, ki tvori grozdasto strukturo. Ločimo popolno molo, ko je v maternici prisotno samo prekomerno razraščeno tkivo posteljice, in nepopolno molo, ko je, poleg prekomerno razraščenega tkiva posteljice, prisoten tudi plod. Vzrok za nastanek molarne nosečnosti je nepravilna oploditev. Pri popolni moli gre lahko za oploditev ženske celice z dvema moškima spolnima celicama in je genetski material samo očetov. Pri nepopolni moli pa je genetski material od obeh staršev, vendar pa je le-ta napačno podvojen in gre za trojni ali četverni set kromosomov. Simptomi in znaki molarne nosečnosti so lahko podobni kot pri spontanem splavu. Pogosto gre za krvavitev iz nožnice, povečano maternico zaradi prekomernega razraščanja tkiva posteljice, prekomerno bruhanje zaradi močno povišanega nosečnostnega hormona in napetost v trebuhu. Če imate v zgodnji nosečnosti opisane simptome in znake, je potreben pregled pri ginekologu. Diagnozo postavimo s pomočjo ultrazvočnega pregleda, ko se v maternici vidi mehurčasto strukturo brez ustrezno velikega ploda in na podlagi povečane koncentracije nosečnostnega hormona v krvi. Zdravljenje je kirurško in z zdravili, dokler nosečnostni hormon ne izgine iz krvi. V redkih primerih se iz take nosečnosti razvije rakava bolezen – horiokarcinom.

Avtorica: doc. dr. Nina Jančar, dr. med., KO za reprodukcijo, Ginekološka klinika, UKC Ljubljana