Alkohol je dejavnik tveganja za zdravje žensk, moških in njihovih otrok. Pomembno je, da vemo, da sestavine hrane in pijače, tudi alkoholne pijače, ki jih zaužije nosečnica, skozi posteljico prehajajo v krvni obtok še nerojenega otroka. Pitje alkohola med nosečnostjo zato lahko škodljivo vpliva na rast in razvoj zarodka oziroma ploda ter vpliva na zdravje dojenčka in otroka. Novejše raziskave kažejo, da na zdravje potomcev vplivajo tudi očetove pivske navade.

Škodljive posledice alkohola

Posledice pitja alkohola se kažejo na različnih ravneh. Prizadenejo posameznika, njegovo družino, širšo okolico in celotno družbo. Pri posamezniku se kažejo kot npr. slabše počutje, poslabšanje zdravja, pojav bolezni, težave v odnosih in na delovnem mestu, prometne in druge nezgode, poslabšanje finančnega stanja. Poslabšajo se tudi odnosi v družini, pojavi se lahko nasilje ter težave v duševnem zdravju pri bližnjih, še posebej ranljivi so otroci.

Čeprav so postavljene meje manj tveganega pitja alkohola, moramo vedeti, da nobeno pitje alkohola ni brez tveganja. V primerjavi z moškimi so ženske bolj ranljive za telesne posledice pitja alkohola. Pri tem za določene skupine prebivalcev velja, naj alkohola sploh ne pijejo. Med temi so tudi otroci in mladostniki, pari, ki načrtujejo nosečnost, nosečnice in matere, ki dojijo.

Pomembno je, da vemo, da so manjše količine alkohola prisotne tudi v nekaterih »brezalkoholnih« pijačah, pivih in sladicah ter v nekaterih zdravilih.

Alkohol in nosečnost

Načrtovanje nosečnosti, nosečnost in zgodnje starševstvo so posebna obdobja, v katerih večina žensk preneha s pitjem alkohola, približno ena četrtina pa jih s pitjem nadaljuje.

Alkohol je teratogen – povzroča nepravilen razvoj organov ali delov organov pri zarodku/plodu. Alkohol je tudi toksičen in lahko poškoduje razvijajoči se zarodek/plod kadarkoli med nosečnostjo. Posledice so trajne in nepopravljive.

Na osnovi trenutnih dognanj ni znane varne količine alkohola v nosečnosti. Prav tako ni varne alkoholne pijače in tudi ne varnega obdobja. Alkohol ogroža rast in razvoj otroka vseh devet mesecev nosečnosti. Najbolje je, da kot nosečnica, ženska, ki načrtuje zanositev in doječa mama NE pijete alkoholnih pijač. Na zdravje matere in otroka vpliva tudi očetovo pitje alkohola, zato je najvarneje, da oba ne pijeta alkohola.

Škodljiv vpliv alkohola na zarodek/plod

Alkohol, ki ga popije nosečnica, skozi posteljico prehajajo v krvni obtok še nerojenega otroka. Ena najbolj znanih posledic pitja alkohola v nosečnosti je nižja porodna teža novorojenčka. Kakšne bodo posledice pri otroku, je odvisno od tega, kdaj v zarodkovem/plodovem razvoju je prišlo do izpostavljenosti alkoholu in koliko časa je ta trajala. Na primer, v prvih treh tednih nosečnosti lahko pride do splava. Razvojne nepravilnosti glave in obraza se lahko pojavijo pri izpostavljenosti alkoholu v zgodnjem obdobju nosečnosti. Še posebej ranljivi za učinke alkohola pa so možgani, ki se razvijajo skozi celo nosečnost. Alkohol škodljivo vpliva tudi na razvoj nekaterih drugih organov in tkiv. Lahko pa pride tudi do odmrtja ploda ali prezgodnjega poroda.

Posledice izpostavljenosti alkoholu med nosečnostjo se lahko kažejo že med samo nosečnostjo, ob rojstvu, lahko pa tudi pozneje.

Spekter fetalnih alkoholnih motenj (FASD) je skupno ime za različne prirojene telesne, duševne, vedenjske motnje in/ali učne težave pri otroku, ki je bil pred rojstvom izpostavljen alkoholu. Obseg in teža teh posledic se od posameznika do posameznika razlikuje, segajo lahko od blažjih, na primer vedenjskih motenj, pa vse do najtežje oblike, to je FAS – fetalnega alkoholnega sindroma. Tri glavne značilnosti FAS so: zastoj rasti (pred in po rojstvu), značilne poteze obraza ter prizadetost osrednjega živčevja. FASD se od mnogih drugih razvojnih motenj loči po tem, da ga lahko zanesljivo, 100 % preprečimo, saj se pitju alkohola lahko izognemo. Tudi če se FAS ne razvije, se pri otroku, ki je bil pred rojstvom izpostavljen alkoholu, poveča tveganje za razvoj nekaterih duševnih, telesnih in/ali vedenjskih motenj. Otroci s FASD pogosto potrebujejo posebno pomoč v šoli ter stalno zdravstveno oskrbo.

Alkohol in dojenje

Alkohol prehaja v materino mleko, zato naj mati, ki doji, ne pije alkohola.

Škodljivo pitje alkohola bližnjih v družini z  dojenčkom vpliva na odnose, počutje in povečuje tveganje za otrokovo slabše duševno in telesno zdravje.

Če želite več informacij ali iščete pomoč

se obrnite na svojega izbranega zdravnika (splošnega/družinskega zdravnika, ginekologa, pediatra), psihologa ali drugega zdravstvenega delavca. Ob težavah zaradi pitja alkohola se lahko obrnete tudi na socialnega delavca v svojem centru za socialno delo. Informacije o ustanovah in društvih za pomoč ob težavah s pitjem alkohola pa najdete na www.infomosa.si/pomoc/ ali www.sopa.si/sl/kakovost-zivljenja/viri-pomoci/.

Povezave na gradiva:

Avtorici: mag. Marjetka Hovnik Keršmanc, dr. med., spec. soc. med. in jav. zdravja, dr. Maja Roškar, univ. dipl. psih.