Še preden znajo dojenčki govoriti, izražajo svoje potrebe in čustva s pomočjo glasov, mimike in druge telesne govorice. Prvo besedo navadno spregovorijo proti koncu prvega leta, približno osem mesecev kasneje pa začnejo oblikovati tudi prve stavke.
Vsebina
Potek dojenčkovega sporazumevanja
Najprej je dojenčkov način glasovne komunikacije omejen na jok, kasneje se mu pridruži gruljenje in nato bebljanje. Dojenčki sčasoma vse bolje prepoznavajo in razumejo glasove ter uporabljajo kretnje, ki imajo določen pomen.
Dojenčkovo komuniciranje z okolico poteka po sledečem vrstnem redu:
- jok je eden izmed glavnih načinov sporazumevanja. Z njim sporočajo, da so lačni, zaspani ali da jim je neudobno (npr. zaradi bolečine);
- med šestim tednom in tretjim mesecem pričnejo dojenčki gruliti – cvilijo in spuščajo različne glasove (na primer ggg, hhh,…);
- med tretjim in šestim mesecem se začnejo igrati z glasovi, posnemati zvoke okrog sebe. Sprva posnemajo nenamerno, kasneje pa že namerno; pojavi se govorni obrat – gruljenje kot odgovor na govor odraslega;
- bebljanje se pojavi po petem mesecu, med šestim in desetim mesecem starosti pa postane bolj pogosto in raznoliko. Sliši se kot ponavljanje niza samoglasnikov in soglasnikov, npr. ma-ma-ma. Bebljanje pogosto zamenjamo za dojenčkovo prvo besedo. Bebljanje postaja z meseci čedalje bolj podobno govoru, vendar z njim dojenček še ne izraža pomena. Glasove proizvaja tudi, kadar je sam – t. i. govorne igre. V tem obdobju bebljajo vsi otroci vseh kultur, bebljajo pa tudi gluhi otroci. Vsi uporabljajo popolnoma enake glasove.
Kako lahko starši spodbujajo razvoj govora pri dojenčku?
Govor je socialna veščina, pri razvoju katere imajo najpomembnejšo vlogo starši in ostali pomembni drugi (stari starši, starejši sorojenci, vzgojitelji). Od rojstva do 6. meseca starosti lahko starši spodbujajo govorni razvoj dojenčka preko mirnega in prijaznega pogovora, petja pesmic, poimenovanja predmetov, ki jih dojenček vidi (npr. medvedek, duda …), ponavljanja zvokov, ki jih dojenček sliši (npr. zvok avta, mijavkanje muce), opisovanjem dogajanja ali opravil, ki jih počnejo, ter z branjem knjig in pripovedovanjem.
Pregled razvoja govora v obdobju od rojstva do 6. meseca starosti
Preglednica prikazuje povprečno starost, pri kateri večina dojenčkov obvlada določeno jezikovno spretnost. Navedene so le nekatere veščine. Navadno dojenček obvlada vse veščine znotraj posamezne starostne kategorije, ko doseže zgornjo mejo starosti. V nasprotnem primeru naj se starši posvetujejo s pediatrom.
| Starost | Sluh in razumevanje | Govor in jezik |
| od rojstva do 3. meseca | odziv na glasne zvoke in govor | gruli (izpušča različne glasove) |
| zdi se, da prepozna naš glas in se navadno pomiri, ko ga zasliši | se nasmeji, ko nas vidi
|
|
| ob glasnih zvokih se zdrzne | vzpostavlja stik z očmi | |
| poskuša posnemati našo obrazno mimiko | ||
| od 4. do 6. meseca | z očmi se obrne proti zvoku | čeblja – glasovi so vedno bolj podobni pravim |
| odziva se na spremembe intonacije v našem glasu | pojav ritma, intonacije v izražanju | |
| začnejo ga zanimati zvočne igrače in glasba | oglaša se tudi, če je sam | |
| zdi se srečen ali zadovoljen, ko nas vidi: gleda nas, se smeje, glasovno oglaša |
Avtorica: mag. Maja Bajt, univ. dipl. psih.
