Tudi če se otrok trenutno še ne obrača sam, nas lahko njegov razvoj preseneti in ….

Kako veliko je tveganje, da se otrok poškoduje zaradi padca?

Padci so najpogostejši vzrok za zdravljenje majhnih otrok v bolnišnici zaradi nezgod.

Padec s previjalne mize

Med previjanjem nam lahko otrok pade s previjalne mize, postelje ali kavča, če ga pustimo brez nadzora odrasle osebe. Tudi če se otrok trenutno še ne obrača sam, nas lahko njegov razvoj preseneti.

Zato moramo imeti otroka med previjanjem ves čas na dosegu rok in ga stalno opazujemo. Nekatere previjalne mize imajo varnostni pas, s katerim otroka lahko pripnemo, kljub temu pa mora biti otrok ves čas pod nadzorom odrasle osebe. Zgodilo se je že, da je dojenček po nekem času zaradi svojega gibanja z rokami in nogami zdrsnil izpod varnostnega pasu in padel na tla.

Da nam ne bo treba stopiti stran od otroka, si že pred previjanjem v bližino pripravimo vse, kar potrebujemo, vendar zunaj otrokovega dosega. Kadar moramo stran od previjalne mize (ali postelje), da se oglasimo na telefon ali hišni zvonec, vedno vzamemo otroka s seboj. Otroka lahko previjamo tudi na tleh in na tak način preprečimo padec z višine.

Nasvete za izbiro varne previjalne mize lahko preberete tukaj.

Padec iz otroške posteljice

Dojenček naj vedno spi na hrbtu v svoji posteljici. Najkasneje takrat, ko se začne otrok dvigovati na kolena in postavljati na noge, prestavimo dno posteljice v najnižji položaj tako, da je posteljica globoka najmanj 50 cm. Ne uporabljamo mehkih prešitih obrob na stranicah posteljice in iz posteljice odstranimo vse velike igrače, saj se otrok lahko povzpne nanje in pade iz posteljice. Enako velja tudi za stajico.

Nasvete za izbiro varne otroške posteljice lahko najdete na tej povezavi.

Padec z otroškega vozička

Večina poškodb, povezanih z otroškim vozičkom, je posledica padca iz vozička, zato otroka vsakič pripnemo s 5-točkovnim sistemom varnostnih pasov. Spodnji trije pasovi okrog pasu in med nogami preprečujejo, da bi otrok zdrsnil z vozička skozi odprtino med sedalom vozička in naslonjalom za roke, in naj se prilegajo telesu. Ramenski pasovi pa naj bodo dovolj ohlapni, da se otrok lahko obrača, lovi ravnotežje in vzdržuje pokončni položaj, vendar preprečujejo, da bi otrok na vozičku vstajal. Čeprav je otrok pripet z varnostnimi pasovi, naj bo v vozičku vedno pod nadzorom odrasle osebe.

Dokler otrok še ne sedi samostojno, ga vozimo v globokem delu vozička. Če uporabljamo športni tip vozička otroka vozimo tako, da naslonjalo za hrbet spustimo v povsem ležeči položaj, da je dno vozička ravno in brez naklona, otroka pa pripnemo s 5-točkovnim sistemom varnostnih pasov. Že dojenček, star komaj dva meseca, lahko zaradi svojega gibanja z rokami in nogami zdrsne skozi odprtino med sedalom vozička in naslonjalom za roke ter pade z vozička, če ni pripet z varnostnimi pasovi. Ko otrok začne sedeti samostojno naslonjalo za hrbet dvignemo v povsem pokončni položaj.

Redno preverjamo, kako delujejo zavore na ravnem terenu in na klančini. Prepričajmo se, ali zavore delujejo dobro tudi takrat, ko je v vozičku otrok.

Nasvete za izbiro varnega otroškega vozička lahko najdete tukaj.

Padec po stopnicah

Otrok se v tej starosti začne intenzivno gibati in raziskovati svoje okolje, zato namestimo eno ograjico na vrhu in drugo na dnu stopnic, ker ograjice za stopnice preprečujejo padec otroka po stopnicah. Ograjico lahko namestimo tudi na podboj vrat, da prepreči dostop otroka do prostorov, ki zanj niso varni.

Ograjico, ki se montira z mehanizmom brez vijačenja v steno (npr. na ekspanzijo zraka), lahko uporabljamo le na dnu stopnic ali na vratih, na vrhu stopnic pa moramo uporabiti ograjico, ki se montira z vijačenjem v steno. Ograjico namestimo tako, da je spodnji rob ograjice 2,5–5,0 cm nad tlemi, da otrok ne more zdrsniti skozi odprtino. Vsakič ko je otrok doma, preverimo, ali so ograjice zaprte. Hkrati preverimo tudi, ali so ograjice še vedno dobro pričvrščene in deluje mehanizem za zapiranje.

Kakšno ograjico za stopnice izberemo?

  • konstrukcija ograjice (navpične letvice, mehanizem za pričvrstitev) naj preprečuje, da bi otrok splezal čeznjo;
  • razmik med navpičnimi letvicami ne sme biti večji od 6,5 cm, da se otrokova glava ne zagozdi mednje in ne pride do zadavitve;
  • na zgornjem robu nima odprtin v obliki črke V, med letvicami pa ne odprtin v obliki kare ali diamanta, ker lahko pride do zadavitve otroka;
  • če je ograjica izdelana doma, preverimo ali je skladna z zgoraj navedenimi merami in varnostnimi zahtevami.

Padec z otroškega ležalnika/gugalnika

Uporabo otroškega ležalnika/gugalnika odsvetujemo, ker ne vpliva ugodno na otrokov razvoj, poleg tega poveča tveganje otroka za poškodbe, ki so skoraj vedno poškodbe glave.

Če se kljub temu odločimo za uporabo ležalnika, ga uporabljamo za dojenčke do starosti 6 mesecev oziroma dokler otrok ne začne sedeti samostojno. Otrok v ležalniku naj bo vedno pripet s 5-točkovnim sistemom varnostnih pasov in pod nadzorom odrasle osebe. Ležalnik uporabljamo le za kratek čas (največ 30 minut), da odložimo otroka, če med nujnim opravilom rabimo proste roke in nimamo druge možnosti. Če otrok v ležalniku zaspi, spečega premestimo v posteljico.

Ležalnik/gugalnik uporabljamo le na tleh. Nikoli ga ne postavljamo na mizo, kuhinjski pult, sedežno garnituro, ker se zaradi gibanja otroka lahko premakne do roba in skupaj z otrokom pade na tla. Prav tako ležalnika ne uporabljamo na mehkih površinah, kot je postelja, kavč, blazina, ker se ležalnik lahko prevrne, otrok pa se na mehki površini zaduši.

Padec s hojco

Uporabo hojce odsvetujemo, ker ne vpliva ugodno na otrokov razvoj in poveča tveganje otroka za poškodbe.

Če se kljub temu odločimo za uporabo hojce, jo uporabljamo za dojenčke, ki že sedijo samostojno. Otrok v hojci naj bo vedno pod nadzorom odrasle osebe, ker se s hojco giblje zelo hitro, zato so pogosti padci po stopnicah, trki s pohištvom ali steklenimi površinami. Da bi preprečili padce po stopnicah, namestimo po eno varnostno ograjico na vrhu in na dnu stopnic ter zapremo vsa vrata. Hojca se lahko tudi prevrne, ko skuša otrok prečkati neravna tla, zato mu pomagajmo prečkati npr. prag ali rob preproge.

Avtorica: prim. dr. Mateja Rok Simon, dr. med., spec. jav. zdravja