Za zdravje otroka, matere in nosečnice je treba posebno skrb nameniti izbiri in pripravi hrane, uživanju varne pitne vode, ki predstavlja enega izmed osnovnih pogojev zdravja, in izogibanju škodljivim vplivom iz okolja. Če poznamo in razumemo nevarnosti v okolju, se jim lahko bolj učinkovito izognemo. Pred škodljivimi vplivi moramo še posebej zavarovati otroke, ki so bolj ogroženi kot odrasli.
Vsebina
Kemične snovi v okolju
Svojega otroka lahko starši zaščitijo, če poznajo in razumejo nevarnosti in načine, kako se jim izogniti.
Otroci so bolj ogroženi zaradi izpostavljenosti strupenim snovem kot odrasli. Posledice se lahko pokažejo takoj (npr. kot astma, alergije) ali pa imajo dolgoročne učinke, ki vplivajo na otrokovo življenje, na primer moten nevropsihološki razvoj, počasnejši mentalni razvoj, motnje imunskega, endokrinega ali reproduktivnega sistema, večja verjetnost rakavih obolenj …
Kemične snovi so prisotne povsod okoli nas. Otroci so na mestih, kjer preživijo največ časa, izpostavljeni številnim kemikalijam. Doma so otroci izpostavljeni strupenim snovem, ki v domače bivalno okolje pridejo z vnosom iz zunanjega prostora ali pa so tam že prisotne. Te snovi postopoma pridejo v zrak, ki ga dihamo, ter v hišni prah, nato pa se posedejo na pohištvo, talne obloge, zavese, igrače itd. Viri onesnaženja v bivalnih prostorih so cigaretni dim, izpusti grelnih peči, kuhalni plin, čistilna sredstva, antiseptična sredstva, pesticidi, vse vrste razpršil, aromatične snovi, emisije laka za pohištvo, preproge in podi, zaščitna sredstva za les, lepila, barve itd. Otroci so izpostavljeni tudi strupenim snovem, ki se sproščajo iz ovojnih materialov, igrač in drugih predmetov, ki jih otroci lahko nesejo v usta.
Kaj lahko starši naredite za zmanjšanje tveganja?
- Pogosto zračite bivalni prostor. Ko uporabljate pršila, topila, barve, razredčila, agresivna čistila ali lepila, vedno odprite okna. Te snovi vedno shranjujte v dobro zaprtih posodah, na mestih, ki otrokom niso dosegljiva.
- Poskrbite za redni strokovni pregled in vzdrževanje peči, plinskih grelnikov, sušilcev perila. Omogočeno naj bo zračenje teh naprav v zunanji zrak. Redno čistite in vzdržujte kamine in peči na drva. Oglja za žar ne uporabljajte v zaprtih prostorih.
- Ne dovolite kajenja v zaprtih prostorih.
- Bodite pozorni na nove zavese, preproge, talne obloge, sedežne garniture in sveže barvano pohištvo, saj lahko vsebujejo zelo strupene snovi, ki prehajajo v zrak. Nikoli jih takoj ne postavite v otroško sobo ali v prostore, kjer se otrok igra, pa tudi ne v prostore, v katerih se zadržuje nosečnica. Te predmete najprej postavite v dobro prezračene prostore in počakajte, da se vonj porazgubi.
- Preproge redno čistite z vakuumskim sesalnikom, vsaj dvakrat tedensko. Redno čistite zavese in talne obloge. Preprečite širjenje prahu po stanovanju, saj lahko raznaša toksične in alergogene snovi.
- Bodite previdni pri izbiri igrač in drugih stvari, ki jih kupite otroku, npr. pisalnega in risalnega pribora. Vedno izberite proizvode zanesljivega porekla, npr. iz EU, kjer je v veljavi stroga zakonodaja glede proizvodnje igrač. Vedno na etiketi preverite sestavo snovi. Zveza potrošnikov Slovenije objavlja tudi obvestila o neprimernih igračah na trgu.
- Bodite pozorni, da otroci ne bodo uporabljali laka za nohte, barvil ali parfumov.
- Kemična čistila v gospodinjstvu uporabljajte le v nujnih primerih in še takrat v najmanjših možnih količinah. Skrbno preglejte etiketo in izberite najmanj strupene proizvode. Če je mogoče, se odločite za ekološke proizvode.
- Skrbno upoštevajte navodila za uporabo, shranjevanje ter varno odstranitev gospodinjskih kemikalij. Hranite jih v varnem, dobro zračenem prostoru, zunaj dosega otrok. Skrbno preberite navodila na etiketi in upoštevajte vsa navodila za varno uporabo.
- Pogosto si umivajte roke.
- Bodite previdni s starimi barvanimi snovmi; stara barvila lahko vsebujejo svinec.
- Nikoli v kaminu in pečeh ne sežigajte barvanega, lakiranega lesa ali sintetičnih snovi.
- Ko opremljate ali belite prostore, delovno področje izolirajte. Če v hiši živijo dojenčki, mali otroci ali nosečnice, se izogibajte obnovitvam prostorov.
- Ne uporabljajte termometrov z živim srebrom. V primeru razbitja je živo srebro izredno strupeno.
- Bodite pozorni, kje se otroci igrajo. Nikoli jih ne vodite v bližino sveže škropljenih ali gnojenih vrtov, polj in travnikov, sadovnjakov, v bližino prometnih cest ali odlagališč smeti.
Varnost pitne in kopalne vode
Varna pitna voda nam omogoča življenje in predstavlja enega izmed osnovnih pogojev zdravja. Pitno vodo uporabljamo za pitje, kuhanje, pripravo hrane (tudi otroških formul za otroke, ki niso dojeni), druge gospodinjske namene in umivanje. Poleg tega vodo uporabljamo pri proizvodnji živil, npr. za zalivanje zelenjave in žit ter za vzrejo rib in živine. Na ta način onesnaževala v vodi vstopajo v prehransko verigo. V vodi se kopamo in plavamo – onesnažena kopalna voda pomeni izpostavljenost otrok, ki lahko med kopanjem vodo požirajo ali pa so onesnaževalom v vodi izpostavljeni preko kože.
Pitna voda je lahko onesnažena z mikrobiološkimi, kemijskimi ali fizikalnimi dejavniki. Zaradi najpogostejših akutnih posledic je največja pozornost posvečena mikrobiološkim dejavnikom. Kemijske snovi so običajno prisotne v nižjih koncentracijah in so predvsem povezane z možnimi kroničnimi učinki. Prisotnost onesnaževal v pitni vodi predstavlja tveganje za zdravje.
Rekreacija, povezana z vodo, je zelo pomembna za zdravje človeka in njegovo dobro počutje. Poleg telesne aktivnosti ljudem predstavlja razvedrilo, sprostitev, počitek in igro ter s tem krepi in ohranja zdravje. Bazenska kopališča, bazeni in voda v njih, tudi lahko predstavljajo nevarnost, vendar so tveganja večinoma znana, predvidljiva in obvladljiva.
Tveganja bomo bolje razumeli in jih reševali, če bomo pitno in kopalno vodo bolje spoznali (preberi več). Podatke o kakovosti pitne vode na našem domu dobimo na spletnih straneh upravljavca.
avtorica: Pia Vračko, dr. med., spec. jav. zdravja
