Poporodni zapleti in težave

Včasih se po porodu pojavijo različni zdravstveni zapleti. Večinoma gre za prehodne težave, včasih pa je, zaradi težjega zapleta, kot so poporodne krvavitve, okužbe, trobembolični zapleti in poporodne duševne stiske, potrebno resno ukrepati.

Poporodne krvavitve

Poporodne krvavitve razdelimo na zgodnje (v prvih 24-ih urah po porodu) in pozne krvavitve (do šestih tednov po porodu). Navadno se jih zdravi s sredstvi za krčenje maternice (uterotoniki) in z antibiotiki. Ob utemeljenem sumu, da je v maternici ostal delček posteljice, vam opravijo manjši poseg (luščenje maternične votline), ki poteka v splošni anesteziji.

Pri poznih poporodnih krvavitvah navadno najprej ukrepamo z dodajanjem zdravil za krčenje maternice. Če to ne pomaga; ali z ultrazvočno preiskavo ugotovimo zadržan delček posteljice, le tega prvi teden po porodu odstranimo s čiščenjem maternične votline v splošni anesteziji (abrazijo), kasneje pa z histeroskopijo v splošni anesteziji.

Poporodne okužbe

Povišana telesna temperatura in pospešen pulz sta pokazatelja, da je prisotna okužba. Najpogostejše mesto za vdor okužbe so različne rane. Običajno prihaja do lokalne rdečine, otekline in bolečine. Ob znakih, kot so npr. zastoj urina, visoka telesna temperatura (nad 38 °C), glavobol, pospešen srčni utrip, slabo počutje, mrzlica, obilna ali smrdeča čišča, maternica, občutljiva na dotik, hujše bolečine v spodnjem delu trebuha itd., se zglasite pri zdravniku. Do šestega tedna po porodu se oglasite v sprejemni ambulanti lokalne porodnišnice, po šestem tednu po porodu pa pri osebnem ginekologu ali v urgentni ginekološki ambulanti.

Poporodni trombembolični zapleti

V nosečnosti in prva dva meseca po porodu lahko zaradi prekomernega strjevanja krvi nastopi venska tromboza in/ali pljučna embolija. 

Zgodnji znaki venske tromboze, ki običajno prizadene spodnje okončine, so:

• nenadna močna bolečina v eni ali obeh spodnjih okončinah, večinoma v mečih (bolečina je tako huda, da ovira normalno gibanje),
• prizadeta okončina je otekla in običajno spremenjene barve,
• telesna temperatura je lahko blago povišana.

Zgodnji znaki pljučne embolije so:

• tiščanje za prsnico, kašelj,
• težko, pospešeno dihanje,
• običajno brez povišane telesne temperature ali znakov akutnega vnetja dihal. Težave z dihanjem lahko zamenjamo z znaki pljučnice.

Venska tromboza in pljučna embolija sta zapleta, ki zahtevata takojšnje ukrepanje. V primeru navedenih težav TAKOJ poiščite pomoč v ambulanti nujne medicinske pomoči ali urgentni ambulanti lokalne porodnišnice. Zdravnika opozorite, da ste pred kratkim rodili.

Poporodne duševne stiske

Ženske po porodu doživljajo pomembne spremembe na telesnem, čustvenem in vedenjskem področju.

V primeru hude duševne stiske ali samomorilnih misli takoj poiščite zdravniško pomoč. Oglasite se lahko pri svojem izbranem osebnem zdravniku ali v urgentni psihiatrični ambulanti; tak obisk pri psihiatru lahko opravite brez napotnice. 

Povišan krvni tlak po porodu

Povišan krvi tlak 150/95mmHg v poporodnem obdobju je lahko posledica hipertenzivne bolezni v nosečnosti ali po porodu. Takšne povišane vrednosti krvnega tlaka zdravimo z zdravili za zdravljenje arterijskega tlaka, ki so neškodljiva tako za doječo mamo kot za dojenčka. Povišane vrednosti krvnega tlaka so lahko zelo nevarne za otročnico, saj povečujejo možnost zapletov v poporodnem obdobju. Če povišane vrednosti krvnega tlaka vztrajajo več kot 6 tednov po porodu gre za kronično povišan krvni tlak, ki zahteva kontrole in zdravljenje s strani izbranega splošnega zdravnika, zato ne odlašajte z obiskom pri njem. Hipertenzivne bolezni v nosečnosti (npr.: preeklampsija, zastoj plodove rasti,…), ob in po porodu imajo lahko tudi dolgoročne posledice tako za mamo kot za novorojenčka, zato o takšnem zapletu v nosečnosti nujno obvestite svojega splošnega zdravnika in otrokovega pediatra. Oba bosta z določenimi preventivnimi pregledi kasneje v življenju zagotovila ustrezno zdravstveno oskrbo in preprečitev morebitnih zapletov (pojav kronično povišanega krvnega tlaka, sladkorne bolezni ali metabolnega sindroma).

Avtorji/avtorice: Vesna Fabjan Vodušek, dr. med., spec. gin. por. v sodelovanju z drugimi zdravstvenimi strokovnjaki