Vse dobro ob materinskem dnevu, 25. marcu!

Materinske prakse: dojenje kot pravica

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje se posvečamo tudi zdravju in kakovosti življenja nosečnic, porodnic in mater. Raziskujemo, opozarjamo na potrebe žensk in predlagamo ter podpiramo razvoj storitev v smeri spoštljive zdravstvene oskrbe v času nosečnosti, med porodom in v obdobju zgodnjega materinstva.

Ob letošnjem materinskem dnevu se posvečamo dojenju. Vabimo vas, da skupaj premislimo o dojenju kot materinski praksi z vidika pravic žensk.

Izhajamo iz osnovne pravice posameznika in posameznice, da odloča o svojem telesu, tako ima tudi ženska, ko rodi otroka, pravico, da se odloči glede dojenja. Dojenje pojmujemo kot osebno izbiro posameznice. Večina nosečnic v Sloveniji si želi, da bi otroka hranila z lastnim mlekom (NIJZ, 2016). Nekatere ženske ne želijo dojiti ali pa z dojenjem začno, pa svojo odločitev spremenijo. Opustiti je potrebno vsakršno opredelitev dojenja kot dolžnosti matere.

Ob tem pa se zavzemamo za pravico žensk do dojenja. Poglejmo natančneje, o čem govorimo. Pravica žensk do dojenja pomeni možnost, da uresničujejo svojo odločitev, da bodo svojega otroka dojile. Za uresničevanje dojenja v praksi navadno ženske potrebujejo informiranje, podporo in ustrezne okoliščine, v nekaterih primerih pa individualizirano pomoč. V primeru, da laktacije in dojenje ne (s)tečeta, morata biti podpora in pomoč na voljo takoj, tu ni mogoče imeti čakalnih vrst. Razumljivo pa je, da pravice do dojenja ne morejo uresničevati nekatere ženske zaradi objektivnih razlogov: morda ne morejo dojiti zaradi zdravstvenih težav otroka ali lastnih težav, ki dojenje onemogočajo.

Kaj pomeni podpora pri uresničevanju pravice ženske do dojenja v zdravstvu?

Za dobre prakse dojenja nosečnice in bodoči očetje potrebujejo kakovostne informacije že v nosečnosti, matere po porodu pa tudi praktično podporo in pomoč ter ustrezne pogoje. Podatki kažejo, da je fiziološki porod povezan z večjimi obeti, da bo dojenje steklo brez večjih težav. Smiselno je porodno pomoč usmerjati v podporo fiziološkemu porodu, kadar je ta z vidika zdravstvenega stanja ženske in otroka primeren, in če si ga ženska želi oziroma se zanj odloči. Z vidika procesov laktacije in dojenja je takoj po rojstvu pomembno omogočiti neprekinjen dolgotrajen neposreden telesni stik med materjo in otrokom, in v nadaljevanju njuno sobivanje v porodnišnici vse do trenutka, ko jo zapustita. Svetovna zdravstvena organizacija in Unicef priporočata, naj mati novorojenčka pristavi k dojkam v prvi uri po porodu (WHO, 2023). V času, ko so matere z novorojenčki na poporodnih oddelkih, naj bi dobile vso potrebno podporo in pomoč, da bi dojenje kar se da gladko (s)teklo. Zdravstveni strokovnjaki naj bi materam pokazali, kako dojiti, jih spodbujali, da otroka podojijo vedno, kadar to potrebuje, otroku pa dajali tekočino ali mlečne pripravke le, če za to obstajajo zdravstveni razlogi (WHO, b.d.).

Na NIJZ sodelujemo v mednarodni presečni raziskavi IMAgiNE EURO, ki se zaradi vključevanja novih sodelujočih držav od začetka leta 2025 imenuje IMAgiNE Global. V raziskavi se posvečamo kakovosti oskrbe mater in novorojenčkov v porodnišnicah z vidika žensk, ena od pomembnih tematik je tudi podpora dojenju.

Med prostimi odgovori na odprto vprašanje v strukturiranem spletnem vprašalniku za matere glede predlogov za  izboljšanje kakovosti oskrbe v porodnišnici, kjer je rodila, smo analizirali tiste, ki so povezani z dojenjem. Ženske, ki so rodile v Sloveniji, poročajo, da so dobile premalo pomoči, nasvetov in podpore; izpostavljajo neskladnost in neenotnost pristopov in nasvetov ter zastarelost, zaostalost in nesodobnost znanja o dojenju zdravstvenih strokovnjakov, neustrezen odnos, neustrezno in količinsko preskromno prehrano doječih mater, neprimerne pristope do prehrane dojenčkov, ki niso dojeni, neuresničevanje informirane izbire glede dojenja ali hranjenja otroka z adaptiranim mlekom, pomanjkanje ustrezne opreme in pripomočkov; in predlagajo izboljšave na vseh naštetih področjih (Drglin in Bohinec, 2024). Pri analiziranih sporočilih mater gre za izkušnje, na podlagi katerih lahko še bolje razumemo njihove potrebe, povezane z dojenjem.

Bivanja v porodnišnici razumemo kot izjemno priložnost za informiranje, razreševanje dvomov in težav ter konkretno individualizirano pomoč pri razvoju veščin, potrebnih za dobro dojenje. Znanje o različnih vidikih laktacije in dojenja vseh zdravstvenih strokovnjakov mora biti sodobno, vešči naj bodo podpore in svetovanja, okoliščine njihovega delovanja pa naj omogočajo poglobljeno in sočutno sodelovanje z materami pri njihovih prizadevanjih, da bi dojile svoje otroke. To bo prispevalo k pozitivnim učinkom na zdravje in kakovost življenja otrok, mater in družin (Drglin in Bohinec, 2024).

Kakšne so lahko povezave med  dojenjem in enakostjo spolov?

Dojenje, ki ga pojmujemo kot izbiro ženske, je lahko izziv tradicionalnim pojmovanjem spolnih vlog in zastarelim prepričanjem o materinstvu. Slednja so med drugim povezane s predstavami, da ženske, ko postanejo matere, vse drugo postavijo v ozadje in se žrtvujejo za svojega otroka ne glede na svoja druga življenjska področja, želje in interese. Nekatere ženske se odločijo za to, da ne bodo dojile. Druge se odločijo za dojenje, za kar je potreben čas, določena prilagoditev življenjskega sloga, napori. Prepoznavanje pomena ženske v vlogi doječe matere in priznanje njenemu delu je pomembno, obenem pa je treba podpreti tudi sodelovanje obeh staršev od rojstva otroka dalje. Sostarševstvo oziroma enakopravno starševstvo, ko je oče otroka aktivno vključen v skrb za otroka in njegovo nego, ko sodeluje z otrokom, ko si starša delita delo v družini in odgovornost za dobro počutje, rast in razvoj otrok, krepi družinske vezi, opolnomoči ženske in ruši stereotipe. Dejavno očetovstvo med drugim podpira tudi očetovski dopust.

Zaposlitev žensk in dojenje

Zunanje okoliščine, povezane s socialnimi pravicami in pravicami, povezanimi z zaposlitvijo, kot so plačani materinski, očetovski in starševski dopust, odmori za dojenje in nasploh ukrepi proti diskriminaciji spolov, so ključni za zaščito žensk pred sankcijami na delovnem mestu in zagotavljanje, da se lahko odločijo za materinstvo in dojenje brez strahu, da bodo izgubile službo. Politike na delovnem mestu, kot so zagotovljeni prostori za dojenje, odmori za dojenje in fleksibilni delovni čas, še dodatno podpirajo ženske pri usklajevanju dela in skrbi za otroke, preprečujejo njihovo izključenost s trga dela in spodbujajo enakost spolov (WABA, 2025).

Kaj lahko torej povzamemo ob zaključku premisleka o dojenju kot izbiri in pravici žensk?

Ko dojenje steče, je navadno v veliko zadovoljstvo otroka in matere. Gre za predano delo matere. Ženske v Sloveniji si za dobre prakse dojenja zaslužijo veliko priznanje. S prizadevanji za kakovostno strokovno podporo in pomoč materam pri dojenju izražamo spoštovanje do otrok in žensk, to področje zahteva okrepitev.

Svetovna zveza za dojenje, World Alliance for Breastfeeding Action (WABA), poziva k ukrepom za zaščito pravice do dojenja in uveljavljanje socialnih pravic, da bi izboljšali enakost spolov, podprli sodelovanje mater na trgu dela in zgradili bolj trajnostno prihodnost. Dojenje ni le vprašanje žensk – razumemo ga kot družbeno zavezo, ki zahteva skupno delovanje za bolj pravičen svet (WABA, 2025). Na NIJZ se s svojimi aktivnostmi pridružujemo zagovorništvu pravice do dojenja in spodbujamo k nadaljnjim ukrepom za njeno zaščito.

Vse dobro ob vašem prazniku, matere malih in velikih otrok!

Več o raziskavi IMAgiNE Global in vstop v vprašalnik o izkušnji s porodno oskrbo na povezavi: https://zdaj.net/nekategorizirano/koraki-do-spostljive-porodne-oskrbe/

Pripravila: dr. Zalka Drglin, NIJZ

Vir naslovne fotografije: freepik.com