Nosečnost, porod in materinstvo so del pomembnega življenjskega prehoda, ko se ženska sooča s telesnimi in duševnimi izzivi. Nekatere stiske so zgolj prehodne, v nekaterih primerih pa gre za večje spremembe razpoloženja in počutja, ko oseba potrebuje podporo in pomoč pri razreševanju le-teh. Z duševnimi težavami se v tem obdobju lahko soočajo tudi moški.
Vsebina
Duševne težave v nosečnosti in po porodu
Nosečnice navadno čutijo veliko odgovornost ter skrb zase in za razvijajočega se otroka. Potreba po daljšem počitku in spanju je v začetku nosečnosti pogosta, ker se telo in um skušata kar najbolje prilagoditi novemu dogajanju. V nosečnosti se poleg veselja in radostnega pričakovanja pojavljajo tudi drugi občutki in razpoloženja (npr. žalost, tesnoba in zaskrbljenost).
Nosečnice se lahko srečajo z depresivnostjo ali tesnobo, ki v nekaterih primerih zahtevata ukrepanje. Črne misli, ki kar vztrajajo, in nenehna nagnjenost k joku so znak, da potrebuje podporo in pomoč pri razreševanju duševnih konfliktov. Pri nekaterih ženskah je depresija navzoča že pred nosečnostjo, pri drugih pa se prvič pojavi v nosečnosti. Ocenjujemo, da zaradi depresije trpi od 10 do 15 % nosečnic.
Tudi po porodu se lahko pri ženski pojavijo težave na področju duševnega zdravja. Najpogosteje govorimo o poporodni otožnosti, depresiji in tesnobi po porodu, redkeje se pojavita posttravmatski stresni sindrom po porodu in poporodna psihoza.
Med dejavnike tveganja za pojav duševnih težav v nosečnosti in po porodu uvrščamo določene biološke dejavnike (npr. duševne težave pred zanositvijo), prisotnost motenj razpoloženja v družini, osebnostne lastnosti (ranljivejše so tiste posameznice, ki so bolj zaskrbljene, črnoglede), zgodnje neprijetne izkušnje in izgube. Določeni življenjski dogodki so za posameznico bolj ali manj obremenjujoči – odvisno od njene lastne zaznave in presoje, kaj je pomembno in kaj ne. Med izrazite sprožilne dejavnike stisk v tem obdobju sodijo npr. zdravstvene težave matere ali dojenčka, nesoglasja med partnerjema, finančne težave, nenačrtovana ali nezaželena nosečnost. Tudi nekateri dogodki, ki so načeloma pozitivni, lahko v določenem trenutku predstavljajo (pre)velik stres, npr. selitev, poroka … še posebej, če se zvrstijo v kratkem času.
Znaki duševnih težav v nosečnosti in po porodu
Vedeti je treba, da se pri ženski lahko pojavijo le nekateri izmed spodaj naštetih znakov. Pomembno je, koliko časa so prisotni in kako intenzivni so. Znaki duševnih težav v obdobju nosečnosti in po porodu so:
- žalost,
- jokavost (pogosteje kot ponavadi),
- razdražljivost in nemir,
- huda tesnoba, panični napadi, strahovi,
- izguba zanimanja za aktivnosti, ki so vas včasih zanimale,
- občutki krivde, obupa, nesposobnosti,
- pretirani občutki osamljenosti in zapuščenosti,
- prekomerna utrujenost,
- težave s spanjem (ponoči težko zaspite, ker ste zaskrbljeni ali občutite tesnobo),
- spremenjen tek (nimate teka, jeste preveč),
- neprijetne vsiljive misli ali podobe, ki sprožajo tesnobo, in vedenja, ki so namenjena njenemu olajšanju (npr. skrb, da bi se okužili in pretirano umivanje, čiščenje, preverjanje itd.),
- samomorilna razmišljanja.
V kolikor ste pri sebi zaznali pojavljanje nekaterih izmed zgoraj navedenih znakov in le-ti trajajo večino dneva ter vsaj dva tedna zapored, poiščite ustrezno pomoč pri:
- osebnem zdravniku ali ginekologu,
- kliničnem psihologu ali psihiatru,
- psihoterapevtu z ustrezno izobrazbo.
Strokovnjaki bodo v pogovoru ocenili, kako hude so težave, in se skupaj z vami odločili za najustreznejšo pomoč v obliki svetovanja, psihoterapije ali zdravil. Pri blažjih oblikah lahko pomaga tudi podpora bližnjih v obliki pogovorov, skupnih dejavnosti in razvedrila. Morda se lahko v svojem kraju pridružite skupini, kjer se pod strokovnim vodstvom srečujejo ženske s podobnimi težavami. Potrebno je vedeti, da je za vsako posameznico v duševni stiski značilen specifičen preplet dejavnikov, zato so tudi poti zdravljenja in okrevanja različne.
Seznam strokovnjakov, ki se posvečajo duševnim stiskam v obporodnem obdobju, najdete tukaj.
Kadar je stiska zelo huda in vaš osebni zdravnik ni dosegljiv, se lahko obrnete neposredno na:
- dežurnega zdravnika,
- dežurno ambulanto najbližje psihiatrične bolnišnice,
- reševalno službo (112),
- urgentno psihiatrično ambulanto v Centru za izvenbolnišnično psihiatrijo v Ljubljani (vsak delovni dan od 8. do 12. ure, 01/4750 685) ali
- Center za duševno zdravje odraslih (CDZO), ki trenutno deluje pri sledečih Zdravstvenih domovih: ZD Sevnica, ZD Ptuj, ZD Trbovlje in ZD Kočevje.
Depresija
Pri depresiji posameznico preplavijo občutki nemoči, žalosti, manjvrednosti, krivde ali izgube volje do življenja. Počuti se osamljeno, težko se osredotoči, počasi razmišlja, je zelo neodločna ter pozablja bolj kot ponavadi. Dogajanje okoli nje je ne zanima. Izgubi zanimanje za dejavnosti, ki so jo nekoč veselile. Opazno je nihanje v telesni teži, navzgor ali navzdol, ki je lahko povezano tudi s spremembo teka ter težavami s spanjem. Ocenjujemo, da zaradi depresije trpi od 15 do 20 % nosečnic. V obdobju po porodu je dojenček ne zanima, ali pa je celo preveč zaskrbljena zanj. Ko je več naštetih znakov prisotnih večino dneva in to traja vsaj dva tedna zapored, posumimo, da gre za depresijo. V takšnem primeru je potrebno poiskati ustrezno strokovno pomoč. Če želite preveriti, ali imate morda depresijo, lahko izpolnite spletni vprašalnik na naslovu: https://anketa.nijz.si/mojepocutje.
Tesnoba
Tesnoba, ki jo s tujko poimenujemo anksioznost, se lahko pojavi v nosečnosti ali po porodu. Nekatere posameznice doživljajo izjemno neprijetne telesne občutke, kot so: mravljinčenje v rokah in nogah, mrazenje, navali vročine, drgetanje, oteženo dihanje, pospešen in/ali nereden utrip srca. Ko posameznico muči tesnoba, lahko izkusi napade panike. Pojavijo se lahko vsiljive misli ali podobe, ki so ji tuje in neprijetne.
Več informacij o stiskah v obporodnem obdobju:
Poporodna otožnost
Po porodu se pojavi poporodna otožnost pri osmih od desetih žensk. Značilne so nenadne spremembe razpoloženja, tesnoba, razdražljivost; ženska hitro plane v jok, ima težave s spanjem, je pretirano dejavna ali čisto brez energije. Otožnost pripisujejo nenadnim hormonskih spremembam po porodu.
Navadno se pojavi med tretjim in petim dnevom po porodu. Traja lahko nekaj ur do nekaj dni, morda celo dva tedna. Počutje se izboljša samo od sebe po približno dveh tednih; kadar traja dlje, lahko dobi značilnosti poporodne depresije, zato je pomembno, da poporodne otožnosti ne zanemarjamo.
Kaj lahko nosečnice in pari storijo za ublažitev stisk v nosečnosti in po porodu
Odločitev za materinstvo in očetovstvo je ena pomembnejših v življenju. Dobro je, če ima posameznica občutek, da se je pripravila na to prelomnico ter da ji bodo v težavah bližnji stali ob strani. Če je kdaj trpela zaradi duševnih stisk ali se zdravi zaradi kake duševne bolezni, naj se o zanositvi in skrbeh v nosečnosti posvetuje z zdravnikom.
Za večino žensk je zelo pomembno, da spregovorijo o svojih občutkih, zato je priporočljivo, da se posameznica druži z drugimi. Morda bo v pogovorih z drugimi materami ugotovila, da imajo podobne občutke kot ona, da ni edina, ki se srečuje s težavnejšim obdobjem.
Po porodu lahko številne nove naloge in opravila, ki jih posameznica doslej ni bila vajena, vplivajo na njeno razpoloženje. Pomembno je, da ne skuša vsega narediti sama; uporabi naj pomoč, ki ji je na voljo. Ugotovi naj, kaj najbolj potrebuje, in poskrbi zase.
Avtorica: dr. Zalka Drglin
