Nosečnicam priporočamo cepljenje proti oslovskemu kašlju in proti gripi (med sezono gripe). Cepljenje je priporočljivo tudi, če ste bili v preteklosti že cepljeni ali celo, če ste že kdaj preboleli oslovski kašelj ali gripo, saj zaščita ni trajna. Obe cepivi sta varni tako za nosečnico kot za plod. Vaše telo bo po cepljenju ustvarilo protitelesa, ki vas bodo ščitila pred okužbo, v prvih mesecih po rojstvu pa bodo zaščitila tudi vašega dojenčka.
Zdravju nosečnice in/ali njenega še ne rojenega otroka so potencialno nevarne naslednje virusne ali bakterijske okužbe v času nosečnosti: listerioza, toksoplazmoza, hepatitis B, sifilis, rdečke, norice, streptokok skupine B, citomegalovirus in parvovirus B19, ki so podrobneje opisane v nadaljevanju. Nekatere okužbe pri nosečnici se prenesejo na plod in lahko povzročijo prizadetost ploda, prezgodnji porod, spontani splav ali mrtvorojenost ali pa ima novorojenček ob rojstvu resne zdravstvene težave. Med nosečnostjo vas bodo zato v okviru rednega presejanja testirali na toksoplazmozo, hepatitis B in sifilis. Za ugotovitev drugih okužb pa obstajajo dodatni testi (npr. bris nožnice na streptokok skupine B).
Vsebina
Okužbe v nosečnosti
Listerioza
Ena izmed razširjenih patogenih bakterij, ki lahko povzroča resne okužbe pri nosečnicah in novorojenčkih, je listerija. Z listerijo se najpogosteje okužimo z uživanjem kontaminirane, nepravilno obdelane in pripravljene hrane (nepasterizirano mleko in mlečni izdelki, perutnina in drugo meso, morski sadeži, surova zelenjava, sadje …). Okužba z listerijo sicer pri odraslem človeku navadno ne povzroči večjih težav, pri nosečnici pa se lahko prenese na plod in povzroči prezgodnji porod, spontani splav ali mrtvorojenost ali pa ima novorojenček ob rojstvu resne zdravstvene težave.
Bolezen se zdravi z antibiotiki. Pri preprečevanju je pomembno upoštevati zaščitne ukrepe pri pripravi in ravnanju s hrano.
Toksoplazmoza
Je okužba, ki jo povzroča parazit Toxoplasma godii. S toksoplazmo se okužimo z neposrednim stikom z mačjimi iztrebki ali z njimi onesnaženo vrtno zemljo, z zaužitjem hrane in vode, onesnažene z mačjimi iztrebki, možna pa je tudi okužba s surovim mesom. Okužba je v Sloveniji redka in za nosečnico navadno ni nevarna. Če se okužba prenese na plod, lahko povzroči spontani splav, mrtvorojenost, prezgodnji porod ali pa ima novorojenec resne zdravstvene težave (umska prizadetost, motnje vida in sluha …).
Sveže okužbe je treba zdraviti z antibiotiki. Otroci nosečnic, ki so okužbo že prebolele (imajo v krvi protitelesa), niso ogroženi.
V Sloveniji poteka obvezni program presejanja nosečnic na okužbo s toksoplazmo. Prvi test se opravi pri prvem pregledu v nosečnosti. Če je ta test negativen, se ponovi še v 20. in 36. tednu nosečnosti.
Za zaščito pred okužbo je pomembno, da si nosečnica, po pripravljanju surovega mesa, sadja in zelenjave, vedno temeljito umije roke. Prav tako velja, naj si skrbno umiva roke pred uživanjem hrane. Meso je potrebno pravilno kuhati in peči, zelenjavo in sadje pa skrbno oprati.
Dela z zemljo (npr. delo na vrtu) naj se nosečnica vedno loti z zaščitnimi rokavicami.
Nosečnica naj poskrbi, da ne pride v stik z mačjimi iztrebki (Naj ne čisti mačjega stranišča. Če se temu ne more izogniti, naj dosledno uporablja rokavice).
Hepatitis B
Hepatitis B je obolenje jeter, ki ga povzroča virus. Ta se prenaša z okuženo krvjo in drugimi telesnimi tekočinami, s spolnimi stiki ter, v času nosečnosti, z okužene matere na otroka. Pri 90 % novorojenčkov, ki se okužijo pred ali ob rojstvu, ostane okužba prisotna doživljenjsko. Taka okužba poteka večinoma brez simptomov, tekom življenja pa se lahko zaradi tega razvijeta rak jeter in jetrna ciroza.
Pri vseh nosečnicah se test na okužbo z virusom hepatitisa B opravi ob koncu nosečnosti ali ob porodu. Če je nosečnica nosilka virusa hepatitisa B, se novorojenčka po rojstvu zaščiti s specifičnimi imunoglobulini (protitelesi) in cepljenjem.
Sifilis
Sifilis je resno obolenje, ki ga povzroča bakterija Treponema pallidum. Pri nas se pojavljajo le posamezni primeri. Prenaša se s spolnimi stiki, pa tudi z nosečnice na otroka in z okuženo krvjo. Okužba pri nosečnici lahko povzroči spontani splav, mrtvorojenost ali prezgodnji porod ali pa se otrok rodi s prizadetostjo vida, sluha, živčevja …
Pri vseh nosečnicah se test na sifilis opravi ob prvem pregledu v nosečnosti. Sifilis se zdravi z antibiotiki.
Rdečke
Rdečke so zelo nalezljiva virusna bolezen. V Sloveniji se v zadnjih letih, zahvaljujoč visoki precepljenosti, ne pojavljajo. Virus se prenaša s kužnimi kapljicami. Rdečke se kažejo kot blago vročinsko obolenje z izpuščajem. Če se okuži nosečnica, se virus lahko prenese tudi na plod. Največje tveganje za okvare ploda je v zgodnji nosečnosti (tudi do 90 %). Virus rdečk lahko povzroči spontani splav, mrtvorojenost ali pa se otrok rodi s prirojenimi okvarami vida, sluha, srčnimi napakami, duševno zaostalostjo … Najbolj učinkovit ukrep za preprečevanje rdečk je cepljenje, ki pa mora biti opravljeno pred nosečnostjo. V Sloveniji je obvezno cepljenje proti rdečkam za vse otroke pri dopolnjenih 12. in 18. mesecih starosti ter pred vstopom v šolo.
Norice
Norice povzroča virus. Prva okužba se kaže kot norice, nato virus ostane prisoten v telesu, njegova ponovna aktivacija pa se kaže kot pasavec. V Sloveniji so norice zelo pogosta bolezen, 95 % ljudi jih preboli do zgodnje odraslosti.
Norice se prenašajo z neposrednim ali posrednim stikom s povzročiteljem v kožnih lezijah izpuščaja ali po zraku, s kužnimi kapljicami iz dihal. Kažejo se s tipičnim izpuščajem. Če nosečnica zboli za noricami, te lahko potekajo z zapleti. Virus se lahko prenese tudi na plod, kjer povzroča okvare prstov, udov, kože. Če nosečnica zboli pred porodom, lahko pride do hude oblike noric pri novorojenčku. Njihove novorojenčke se zato zaščiti s specifičnimi imunoglobulini (protitelesi).
Streptokok skupine B
Streptokok skupine B je bakterija, ki povzroča predvsem okužbe novorojenčkov. Bakterijo najdemo v nožnici in zadnjiku pri 25 % zdravih žensk, ki so nosilke in ne kažejo znakov okužbe. Do prenosa bakterije lahko pride med porodom. Okužba pri novorojenčku povzroča pljučnico, sepso (okužbo krvi) in meningitis (vnetje možganskih ovojnic) in se lahko konča s smrtjo.
Ali je nosečnica nosilka streptokoka skupine B, je mogoče ugotoviti s preiskavo brisa nožnice in zadnjika. Nosečnice, ki so nosilke Streptokoka B, ob začetku poroda dobijo antibiotike, kar zmanjša možnost prenosa okužbe na novorojenčka, predvsem pri prezgodnjih porodih.
Citomegaloviroza
Citomegalovirus (CMV) se pojavlja pogosto. Ko se z njim okužimo, ostane v telesu doživljenjsko. Večina okužb s CMV poteka brez simptomov. Stik s slino ali urinom majhnih otrok je glavni vzrok za okužbo nosečnic. Virus lahko prehaja skozi posteljico in lahko povzroča prirojene okvare ploda (kot so zlatenica, povečana jetra in vranica, težave z dihanjem, krči, okvare vida in sluha, duševno zaostalost …). Velika večina otrok, ki so se okužili med nosečnostjo, nikoli ne razvije simptomov bolezni.
Zdravila za zdravljenje okužbe s CMV v nosečnosti trenutno ni, pomembno je upoštevati zaščitne ukrepe.
Parvovirus B19
Okužba s parvovirusom B19, imenovana tudi »peta bolezen«, je pogosta okužba otroške dobe. Najpogosteje se prenaša se kapljično z izločki ustne votline in zgornjih dihal, ali neposredno preko bližnjih stikov z osebe na osebo, predvsem v družini ter vrtcih in šolah. Približno polovica nosečnic je imuna na parvovirus B19, tako da le-te običajno ne zbolijo. Bolezen ima pri nosečnicah, ki niso imune, običajno blag potek in predstavlja nizko tveganje za njihov plod. Redko se pri plodu lahko pojavijo zapleti.
Cepljenje nosečnic
Oslovski kašelj
Oslovski kašelj (pertussis) je zelo nalezljiva bakterijska okužba dihal, ki povzroča hude napade kašlja, najbolj pa prizadene dojenčke do šestega meseca starosti. Majhni dojenčki imajo največje tveganje za resne zaplete kot so pljučnica, bolezen možganov (encefalopatija), težave z dihanjem in večkrat potrebujejo bolnišnično zdravljenje, lahko pa zaradi oslovskega kašlja celo umrejo.
Cepljenje nosečnic proti oslovskemu kašlju zaščiti otroka pred boleznijo v prvih tednih življenja, preden pridobi lastno zaščito s cepljenjem (cepljenje otrok se začne v starosti 3 mesecev). Poleg tega cepljenje pred boleznijo zaščiti tudi nosečnico, ki bi po rojstvu bolezen lahko prenesla na svojega otroka.
Cepljenje nosečnic je priporočljivo takoj po 24. tednu nosečnosti, in sicer v vsaki nosečnosti. Vaše telo ima tako čas, da ustvari protitelesa, ki bodo pred rojstvom, preko posteljice, prešla na plod in ga zaščitila. Cepljenje je priporočljivo tudi, če ste bili v preteklosti že cepljeni ali če ste oslovski kašelj celo že preboleli, saj zaščita ni trajna. Cepivo je varno tako za nosečnico kot za plod; je mrtvo cepivo in ne more povzročiti oslovskega kašlja ter ne predstavlja ovire za dojenje. Vaš dojenček pa bo še vseeno potreboval zaščito s cepljenjem, skladno s Programom cepljenja predšolskih otrok v Sloveniji.
Gripa
Gripa je nalezljiva bolezen, ki se, s kašljanjem, kihanjem in tesnim stikom, širi s človeka na človeka. Epidemije gripe se ponavadi pojavijo pozimi. Simptomi gripe se razvijejo nenadno in lahko trajajo od nekaj dni do dveh tednov. Običajni simptomi vključujejo vročino, kašljanje, bolečino v mišicah in sklepih in glavobol. Večina ljudi se relativno hitro pozdravi, toda včasih lahko gripa povzroči hude zaplete, kot sta npr. pljučnica in bronhitis, ali celo smrt.
V primerjavi z drugimi, zdravimi odraslimi, imajo nosečnice večje tveganje za hujše zaplete in sprejem v bolnišnico zaradi gripe. Gripa je lahko huda bolezen tudi za novorojenčke, saj njihov imunski sistem še ni popolnoma razvit in se tako težje bori proti okužbi. Gripa med nosečnostjo lahko povzroči tudi prezgodnji porod ali nizko porodno težo novorojenčka.
Cepljenje proti sezonski gripi je varno v vseh obdobjih nosečnosti. Po cepljenju prenesete svojo imunost tudi na svojega otroka in ga tako zaščitite za prvih šest mesecev življenja, ko otrok še ne more biti cepljen.
Nasveti za preprečevnaje okužb v nosečnosti
Predstavljenih je nekaj najpomembnejših nasvetov, kako se v nosečnosti ubraniti pred okužbami, ki lahko ogrozijo nosečnico in njenega še nerojenega otroka.
- Umivajte si roke z vodo in milom, še posebej:
- po uporabi stranišča,
- po rokovanju s surovim mesom, surovimi jajci ali neoprano zelenjavo in sadjem,
- med pripravo hrane in pred jedjo
- po vrtnarjenju ali ali stiku z zemljo ali umazanijo,
- po stiku z domačimi živalmi,
- po stiku z ljudmi, ki so bolni,
- po stiku ali se igranjem z otroki,
- po menjavanju plenic.
- Izogibajte se souporabi jedilnega pribora, kozarcev in hrane, ki so bili v stiku z majhnimi otroci. Njihova slina in urin lahko vsebujeta virus (CMV), ki lahko predstavlja nevarnost za vašega nerojenega otroka.
- Meso med pripravo dobro prepecite ali prekuhajte. Pri tem mora temperatura v notranjosti živila doseči najmanj 70 stopinj Celzija, meso v notranjosti pa ne sme biti rožnato. Surove vrste mesa (perutnina, svinjina, govedina, ribe) so pogosto okužene s škodljivimi bakterijami, ki povzročajo bolezni.
- Ne uživajte surovega neprekuhanega mleka in mlečnih izdelkov. Ne uživajte mehkih sirov, kot so npr.: feta ali brie, razen, če je na njih označeno, da so pasterizirani. Nepasterizirani mlečni izdelki lahko vsebujejo škodljive bakterije.
- Izogibajte se božanju neznanih mačk in preprečite stike z njihovimi iztrebki. Pri čiščenju mačjega stranišča uporabljajte zaščitne rokavice in si po tem dobro umijte roke. Pri vrtnarjenju si roke zavarujte z rokavicami, saj so mačji iztrebki lahko v zemlji. Mačke so lahko gostiteljice nevarnega zajedavca toksoplazme.
- Z izbranim ginekologom se pogovorite o testiranju na spolno prenosljive okužbe in varni spolnosti. Spolno prenosljive okužbe se ne kažejo vedno z znaki bolezni. Vendar, če se takšna okužba pravočasno ugotovi, se z ustreznimi ukrepi možnost okužbe matere na plod zelo zmanjša.
- Cepite se proti oslovskemu kašlju in v sezoni proti gripi. Poskrbite, da so tudi vaši otroci cepljeni po programu.
- Izognite se osebam, ki prebolevajo nalezljive bolezni (npr.: norice, če jih sami niste preboleli, ali če proti njim pred nosečnostjo niste bili cepljeni).
- Z izbranim ginekologom se posvetujte o okužbi s streptokokom skupine B.
avtorici: dr. Veronika Učakar, dr. med., spec. jav. zdravja, Nadja Šinkovec, dr. med., spec. jav. zdravja
