Brez teme
  • Brez teme
  • Bela/Črna
  • Rumena/Modra
  • Črna/Bež
  • Zelena/Črna

Na kratko vam predstavljamo socialne pravice v nosečnosti in po porodu, ki vam bodo lahko v pomoč pri ugotavljanju upravičenosti in pridobivanju pravic iz javnih sredstev. Za podrobnejše informacije o tem se je najbolje obrniti na center za socialno delo, ki je krajevno pristojen glede na materino stalno oziroma začasno bivališče.

OPOMBA UREDNIŠTVA: prispevek je v prenovi zaradi sprememb zakonodaje (Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih).

Materinski dopust je namenjen pripravi na porod, negi in varstvu otroka takoj po porodu ter zaščiti materinega zdravja ob rojstvu otroka in po njem. Pravico do materinskega dopusta ima mati otroka, pod določenimi pogoji pa tudi oče otroka ali druga oseba ali eden od otrokovih starih staršev.

Materinski dopust traja 105 dni. Nosečnica ga nastopi 28 dni pred predvidenim datumom poroda, ki ga določi ginekolog. Neizrabljenega dela ne more izrabiti po otrokovem rojstvu, razen če je porod nastopil pred predvidenim datumom. Če mati na dan poroda še ni nastopila materinskega dopusta, ga nastopi z dnem rojstva otroka. Materinski dopust se izrabi v strnjenem nizu, v obliki polne odsotnosti z dela.

Očetovski dopust je namenjen očetom, da bi že v najnežnejši dobi otroka, skupaj z mamo, sodelovali pri negi in varstvu otroka. Traja 30 koledarskih dni. Oče izrabi prvi del očetovskega dopusta v trajanju najmanj 15 koledarskih dni v strnjenem nizu, v obliki polne ali delne odsotnosti z dela, in sicer od rojstva otroka do najpozneje enega meseca po poteku starševskega dopusta. Če izrabi manj kot 15 dni, mu preostanek do 15 dni propade. Oče lahko izrabi tudi celotnih 30 koledarskih dni v enem delu, npr. ob rojstvu otroka. Oče izrabi drugi del očetovskega dopusta v trajanju največ 15 koledarskih dni v strnjenem nizu, v obliki polne ali delne odsotnosti z dela, najpozneje do končanega prvega razreda osnovne šole otroka.
Pravico do očetovskega dopusta ima oče otroka in je neprenosljiva. V posebnih primerih lahko očetovski dopust izrabijo tudi druge osebe.

Starševski dopust je namenjen nadaljnji negi in varstvu otroka neposredno (takoj) po poteku materinskega dopusta.

Pravico do starševskega dopusta ima eden od staršev otroka, oba starša, pod določenimi pogoji pa tudi druga oseba oziroma eden od starih staršev otroka. Vsak od staršev ima pravico do starševskega dopusta v trajanju 130 dni, pri čemer lahko mati na očeta prenese 100 dni starševskega dopusta, 30 dni pa je neprenosljivih.

V nekaterih primerih se starševski dopust lahko podaljša (rojstvo nedonošenčka, dvojčkov ali več živorojenih otrok, ob rojstvu otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo …).

Pravica do nadomestila

Nadomestilo plače je osebni prejemek, ki izhaja iz zavarovanja za starševsko varstvo. Pravica do nadomestila obsega materinsko, očetovsko in starševsko nadomestilo. Pravico do nadomestila imajo osebe, ki imajo pravico do dopusta in so bile zavarovane po tem zakonu dan pred nastopom posamezne vrste dopusta in osebe, ki nimajo pravice do dopusta, če so bile zavarovane po tem zakonu najmanj 12 mesecev v zadnjih treh letih pred uveljavljanjem pravice do nadomestila.

Upravičenci do nadomestila, ki nimajo pravice do dopusta, so v času prejemanja nadomestila obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovani, zavarovani so za primer brezposelnosti in za starševsko varstvo ter tudi zdravstveno zavarovani. 

Starševski dodatek je denarna pomoč staršem, kadar po rojstvu otroka niso upravičeni do starševskega nadomestila po Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1). 

Nekatere druge oblike družinskih prejemkov:

Po rojstvu otroka lahko pod določenimi pogoji zaprosite za otroški dodatek, dodatek za veliko družino, v nekaterih primerih pa tudi za dodatek za nego otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo.

Pomoč ob rojstvu otroka je enkratni denarni prejemek, namenjen nakupu opreme za novorojenca.

Pravico uveljavlja eden od staršev največ 60 dni pred predvidenim datumom poroda oziroma najkasneje 60 dni po rojstvu otroka. Po tem roku pravice ni več mogoče uveljaviti.

Otroški dodatek je dopolnilni prejemek za preživljanje, vzgojo in izobraževanje otroka. Pravica do otroškega dodatka se uveljavlja v 30-ih dneh po rojstvu otroka in se prizna z mesecem otrokovega rojstva. Če jo uveljavljate po tem roku, se prizna s prvim dnem naslednjega meseca po vložitvi zahtevka. Pravica do otroškega dodatka se prizna za dobo največ enega leta, pri čemer pa se o vsaki nadaljnji upravičenosti do podaljšanja pravice od 1. 12. 2018 po uradni dolžnosti odločajo centri za socialno delo in ponovna vloga ni potrebna.

Dodatek za veliko družino je letni prejemek, namenjen družini, ki ima v koledarskem letu najmanj en dan tri ali več otrok do starosti 18 let, po 18. letu pa, če imajo status učenca, dijaka, vajenca ali študenta, vendar najdlje do 26. leta starosti. Dodatek za veliko družino se izplača v enkratnem znesku.

Dodatek za nego otroka je pravica, ki jo lahko uveljavlja eden od staršev ali druga oseba za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, če ima otrok stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in dejansko živi v Republiki Sloveniji. Dodatek za nego otroka je mesečni prejemek za otroka s težko motnjo v duševnem razvoju, težko gibalno oviranega otroka ali otroka z določenimi boleznimi s seznama hudih bolezni.

Pravica do dodatka za nego se prizna na podlagi mnenja zdravniške komisije.

Nadomestilo v času odmora za dojenje pripada materam, zaposlenim za polni delovni čas, v času odmora za dojenje (ko se vrne na delo), na podlagi potrdila specialista pediatra/pediatrinje. Doječi materi pripada nadomestilo za eno uro dnevno, za otroka do 9. meseca starosti oziroma za plačilo prispevkov za socialno varnost od sorazmernega dela bruto minimalne plače od 9. do 18. meseca starosti otroka.

Za podrobnejša navodila in razlago o posameznih socialnih pravicah v nosečnosti in po porodu se obrnite na pristojni center za socialno delo.

Povzetek pripravili Nataša Frigelj, mag. funk. biol. in Jerneja Kožar, mag. inž. prehrane po različnih virih Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.