Brez teme
  • Brez teme
  • Bela/Črna
  • Rumena/Modra
  • Črna/Bež
  • Zelena/Črna

Na razvoj možganov vplivata tako genetska zasnova kot okolje. Z razumevanjem kompleksnih procesov, ki se odvijajo v možganih otrok, lahko lažje razumemo, zakaj je ukvarjanje z otroki tako pomembno. Zgodnje otroštvo namreč narekuje razvoj in zorenje možganov. Žal slednje pomeni tudi izjemno dovzetnost za negativno stimulacijo, kot je čustvena zloraba in ponavljajoča se bolečina, ki ima zato v določenem obdobju znatne in dolgotrajne posledice.

Možgani otrok

Možgani otroka niso pomanjšani, slabše delujoči možgani odraslega, pač pa so organ, ki se od oploditve dalje razvija izredno kompleksno ter za svoj razvoj potrebuje skoraj 30 let. Ob rojstvu možgani otroka tehtajo le četrtino teže odraslih možganov. Ko so otroci stari tri leta, njihovi možgani dosežejo 80 % velikosti odraslih, pri petih letih pa možgani otrok v povprečju zrastejo na 90 % velikosti odraslih možganov.

Razvojni procesi

Male sive celice, kot jih je slikovito poimenovala Agatha Christie in jih je njen literarni junak Hercule Poirot pogosto in učinkovito uporabljal, so nevroni. Nevroni se med seboj povezujejo v kompleksna omrežja, ki nam omogočajo praktično nedoločljivo veliko število možnih odgovorov na dražljaje iz okolice.

Večina nevronov nastane pred rojstvom, izjemoma tudi do nekaj tednov po rojstvu, le v nekaterih predelih možganov lahko nevroni nastanejo tudi kasneje. V grobem pa ostaja število nevronov v naših možganih nespremenjeno. Povezave med živčnimi celicami, ki jih uporabljamo pogosteje, se ohranijo in lahko tudi okrepijo. Tiste, ki jih ne uporabljamo dovolj, izginejo.

Na videz in delovanje možganov po 30. letu ne vplivajo več razvojni procesi, pač pa predvsem naš življenjski slog: ali se zdravo prehranjujemo, smo telesno in miselno aktivni in čili, ali nosimo v svojem genetskem zapisu tveganje za določena obolenja.

Vplivi na razvoj možganov

Starši lahko otrokom nudijo okolje, v katerem otroci v največji meri razvijejo in kasneje izkoristijo svoj potencial. V zgodnjem otroštvu se namreč spostavijo ključni vzorci delovanja in mišljenja. Kasneje v odrasli dobi se ti vzorci lahko spremenijo, a napor in čas, da pride do teh sprememb, je često izjemno velik. Če spodbujamo učenje, bomo spodbujali nastanek, krepitev in ohranitev povezav, ki se jih učimo. Bolečine, okužba in vnetje pa, nasprotno, zavirajo aktivnost živčnih celic. Tako lahko pozabimo tudi že dobro usvojena znanja in veščine.

Starševstvo – eden najpomembnejših dejavnikov razvoja možganov

Za razvoj otrokovih možganov je najpomembnejša prisotnost ljubečih odraslih. V najzgodnejšem obdobju sta to najpogosteje mama in oče. Z rastjo otroka se krog ljubečih odraslih, ki skrbijo za otroka, povečuje; pomagajo tudi drugi člani družine, stari starši, vzgojitelji v vrtcu in učitelji v šoli.

Starševstvo je z vidika razvoja možganov nekaj najpomembnejšega. Starševstvo je vzajemni proces učenja, kjer se otroci učijo od staršev in starši od svojih otrok. Prav z našim odnosom, ki je pristen in oseben, najbolj vplivamo na izkušnje otrok, jih vzgajamo in učimo ter s tem spreminjamo strukturo možganov in lahko celo vplivamo na izraznost genov.

Če se kot starši zavedamo, da je, poleg biološke danosti, za zdrav razvoj in zorenje možganov potrebna ravno pravšnja mera spodbude in nelagodja, dober (ne pa nujno popoln) zgled, dovolj časa, da poskusimo nekaj novega, popravimo napake ter otroku nudimo občutek varnosti, potem smo na poti dobre vzgoje in primernega razvoja otroka. Večina zdravih otrok namreč zraste v ljubeče in zadovoljne odrasle osebe, ker smo jih imeli radi in ker smo bili dober zgled.

avtorica: dr. Tina Bregant, dr. med., spec. pediatrije